Dan za okrevanje v Tromsø. Najprej zjutraj na podelitev priznanj. Ja, v moji starostni skupini sem zmagal. Drugič doslej, po maratonu v Radencih. Ok, konkurenca ni bila ultra huda, ampak vseeno je to neko priznanje.

Potem pa opoldne na enega izmed highlightov Tromsø. Z gondolo na bližnji hribi, ki je na celini na severni strani nad Tromsø. No, z gondolo. Šli smo s skupino in jaz sem čvekal in kar naenkrat ugotovim,da tričetrt skupine manjka in da preostali nameravajo gor hodit. No, zakaj pa ne, noge so še čisto sveže. In nič mi ni žal, da sem zgrešil gondolo gor. Sej vzpon ni pretirano hud. Okoli 1,5km in malo manj kot 400 višincev. Ter veliko stopnic in super razgledov. Fjellstua je razgledna točka nad Tromsøjem. Leži na pobočju gore Storsteinen, približno 420 metrov nad morjem, in ponuja najbolj prepoznaven pogled na mesto, otok Tromsøya, okoliške fjorde in gore. Pozimi je to tudi eno priljubljenih mest za opazovanje severnega sija, poleti pa za polnočno sonce. Na vrhu je kavarna, hkrati pa je to izhodišče za višje v hribe… Ampak… tokrat je bilo precej oblačno, močno je pihalo, tako da nisem šel še kam naprej…

Zvečer pa še »polnočni« koncert v leseni katedrali Tromsø.

Zunaj je seveda še svetlo, kar že samo po sebi naredi vzdušje precej nenavadno, lesena katedrala pa ima odlično akustiko. Program je bil sestavljen iz norveških ljudskih skladb ter klasične glasbe v izvedbi manjše zasedbe… dveh pevcev in dveh instrumentalistov. Ni predolgo in vglavnem super zaključek dneva.