Polarni muzej velja za enega pomembnejših muzejev na Norveškem, posvečenim zgodovini in raziskovanju Arktike. Hkrati je pomemben za razumevanje zgodovine norveškega severa.
Razstave so posvečene polarnim odpravam, življenju v Arktiki, lovu in ribolovu ter ljudem, ki so od tod odhajali proti Svalbardu, Grenlandiji in dlje. Veliko je originalnih predmetov, starih fotografij, zemljevidov in opreme, hkrati pa hitro dobiš občutek, da polarne odprave niso bile romantično raziskovanje, ampak predvsem veliko mraza, tveganja in logistike. Muzej lepo pokaže, kako so se odprave pripravljale, kaj so vzeli s sabo, kako so se orientirali in kako hitro je lahko šlo kaj narobe. Ob tem ne govori samo o velikih imenih, ampak tudi o posadkah, lovcih in lokalnih prebivalcih, brez katerih bi bilo raziskovanje severa precej težje. Hkrati je del razstave seveda posvečen »zvezdi« polarnega raziskovanja je seveda Roald Amundsen. Najbolj je znan po odpravi, ki je decembra 1911 kot prva dosegla južni pol, nekaj let prej pa je kot prvi uspešno preplul tudi Severozahodni prehod med Atlantikom in Tihim oceanom. Kasneje se je posvečal raziskovanju Arktike z letali in nekje nad Barentsovim morjem je v letalski nesreči tudi izginil
Muzej se tudi ne izogne manj prijetnim stranem polarne zgodovine, na primer lov na tjulnje in druge živali ter težke pogoje dela na morju. Glede lova na tjunje pa… To je na severu Norveške dolgo pomemben del preživetja, zlasti spomladi, ko so ladje odhajale proti območjem okoli Grenlandije in Jan Mayena. Delo je bilo nevarno in fizično zahtevno, saj so morale posadke delati na ledu, v mrazu in hitro spreminjajočem se vremenu. Tjulnje so lovili predvsem zaradi kože in maščobe, deloma pa tudi mesa, zato je bil lov povezan z izvozom in oskrbo lokalnega prebivalstva. V drugi polovici 20. stoletja je dejavnost zaradi sprememb v zakonodaji, trgu in odnosu do lova postopoma izgubila pomen.
Vglavnem, je super uvod v raziskovanje Tromsøa in okolice in zakaj ima mesto še danes tako močno polarno/arktično identiteto.
MS Polstjerna je nekdanja norveška ladja za lov na tjulnje, zgrajena leta 1949 posebej za plovbo v težkih arktičnih razmerah. Več desetletij je odhajala na lov predvsem v območje v bližino Grenlandije, uporabljali pa so jo tudi za zimski ribolov ob norveški obali. V 33 lovnih sezonah je njena posadka ulovila več kot 97.000 tjulnjev, zadnjo aktivno odpravo pa je opravila leta 1981. Danes je ladja ohranjena kot muzejska ladja, njen vzdeve pa je »kraljica Arktičnega oceana« in je danes ena od le dveh še ohranjenih norveških ladij te vrste. Njena notranjost je v veliki meri ohranjena tako, kot je bila med aktivnimi plovbami ter pokaže kako je bilo videti življenje na krovu – od kabin in kuhinje do krmilnice in opreme za delo na ledu. Osebno si življenja na ladji ne morem predstavljati, oz. mi je slabo že ob misli na razburkano severno morje.
