Maratonski dan. Kot prvo, nimam pojma kaj tukaj futrajo golobom. Ne utihnejo niti ponoči. No, sej, tudi sonce ne zaide, ampak galebi imajo res svojo identiteto tukaj. Dan ni običajen, saj se maraton začne šele ob 20:30. Kar je zanimiva izkušnja sama po sebi, saj nimaš pojma kaj bi čez dan počel s sabo. Pri jutranjih maratonih je vse naštudirano. Dan prej imaš carb-loading, greš spat, zjutraj 2h pred štartom nekaj poješ in to greš na štart… ter potem kosilo… Tukaj pa je vse obrnjeno na glavo in cel dan na nekaj čakaš. Nimaš pojma kdaj na kosilo, in če greš prezgodaj, moraš potem še nekaj pojesti, itd itd… Na srečo je hotel res centralen, tako da je do štarta le kako minute hoje… Je pa kar hladno, tako čez prst ene 12-13c. Idealno za maraton, vsaj zame. Za vsak primer vzamem zraven tudi sončna očala, ker… kaj pa veš, mogoče bo polarno polnočno sonce tudi posijalo (hint: je). Planov za maraton ni, štartam na pod 3 ure, potem pa koliko bo pač šlo. Tudi za sam maraton se nisem nič specifično pripravljal, pravzaprav samo tekal sem (glavne priprave so bile za Boston aprila)…

Štart je seveda hiter, saj se kot ponavadi postavim preveč spredaj. Na začetku leti precej pod 4 minute na km, zato je treba malo pritisniti na zavoro, saj nas v enem kilometru čaka že prvi daljši in težji vzpon čez most na celino. Tempo seveda precej pade, ampak se na drugi strani seveda navzdol spet precej poveča. Nadaljevanje je na lokalni cesti na »celini« in skozi gre malo gor, malo dol. Kljub terenu gor dol brez hujšega napora držim tempo za pod 3 ure na maratonu, polovičko pa obrnem nekje okoli 1h29m. Hladne temperature pomagajo, zebe me res nič, pravzaprav uživam v teku. Še celo sonce posije, tako da ime maratona se ni izneverilo. Na km 30-31 spet nazaj čez most in potem smo nazaj v mestu. Tam nekje do km 35 je tempo zelo lep, potem pa sem v večji meri začel loviti tiste, ki so pol ure za nami štartali na polmaratonu. In to ne katerekoli. Najpočasnejše. Ob vijuganju, spremembam tempa, skupni tempo žal precej pade. Volja pa tudi. Sub 3 na tako težki progi. Na koncu čas 3 ure 1 minuta in 10 sekund. Totalno presenečenje na tako težki progi, ampak počutje in noge so bile res dobre. Malo grenak priokus za tisto minuto in deset sekund, ki bi ob kakšnem zajčku (ali zajkulji) to zagotovo lahko držal. Krivim trolle, da so mi omogočili hitrejši čas…

Potem pa… konec maratona… kaj zdaj… je še svetlo, ura je 23:30… in jaz nisem zaspan, niti pretirano zmatran. Grem pod tuš in potem nazaj navijat za preostale iz skupine, tako da grem spat šele po drugi uri zjutraj. Itak je bilo vse svetlo in je to, poleg adrenalina, telesu popolnoma zmešalo bioritem.