Norveški troli so skrivnostna bitja iz skandinavske mitologije, ki že stoletja burijo domišljijo domačinov (in tudi obiskovalcev). Po ljudskih pripovedkah živijo v gostih gozdovih, globokih dolinah, pod skalami in v votlinah norveških gora. Pogosto so opisani kot velika, kosmata bitja z dolgimi nosovi, nenavadnimi obrazi in včasih celo z več glavami. Nekateri troli naj bi bili hudobni in nevarni, drugi pa zgolj nerodni, samotarski ali nagajivi. Ena najbolj znanih legend pravi, da se troli ob sončnem vzhodu spremenijo v kamen, če jih ujamejo sončni žarki. Norveška pokrajina je s strmimi gorami, meglenimi fjordi in temnimi gozdovi kot nalašč za takšne zgodbe.

Po pripovedkah troli počnejo še marsikaj nenavadnega. Ponoči se potikajo po gorah, premikajo ogromne skale, gradijo mostove in včasih spreminjajo pokrajino. Nekateri naj bi kradli živino, hrano ali celo ugrabili ljudi, ki zaidejo predaleč v gozd. Drugi radi nagajajo popotnikom, jih zavajajo z lažnimi potmi ali jih prestrašijo z nenavadnimi zvoki. V nekaterih zgodbah imajo troli zaklade iz zlata in srebra, ki jih skrivajo globoko pod zemljo, v drugih pa živijo v velikih podzemnih dvoranah in prirejajo gostije. Kljub svoji moči naj bi bili pogosto precej neumni in lahkoverni, zato jih lahko ljudje prelisičijo z zvijačo.

Kaj pa vreme? Tudi vreme je povezano z njimi. Naj bi vplivali na nevihte, meglo in vetrove, ki se nenadoma pojavijo med gorami. Po nekaterih zgodbah je grmenje zvok, ki nastane, ko se troli premikajo po gorah ali valijo ogromne skale, gosta megla pa jim pomaga, da se skrijejo pred ljudmi. Tudi v okolici Tromsøja je vreme lahko videti kot iz pravljice o trolih. Gore pogosto ovijata megla in nizka oblačnost, vreme se hitro spreminja, močan veter pa se zaganja čez fjorde. Jeseni in pozimi se dež lahko meša s snegom, dolge temne noči in skrivnostna svetloba severnega sija pa še poudarijo čarobnost. Ob takšnem vremenu si ni težko predstavljati, da se za skalami skriva vsaj en trol… No, tudi svoj muzej imajo.