Laguna Jökulsárlón, drugič…

Ja, laguna je ena izmed glavnih in bolj obiskanih znamenitosti Islandije. Ledene gore, ki plavajo po laguni, na plaži pa njihovi ostanki… Da niti ne omenjam filmov, ki so jih tukaj posneli…

Vglavnem, laguna je oddaljena od Reykjavika okoli 380km in težko verjamem, da se nekateri odločijo za dnevne izlete, saj je to kar nekaj vožnje. No, mi smo se odpravili od 100km oddaljenega hostla Hvola, pa še ta pot se je zdela grozno dolga in počasna. Kmalu po začetku poti so se začeli pojavljati v daljavi obrisi ledenika Vatne (Vatnajökull), največjega na Islandiji in precej ravna cesta je večinoma vodila mimo nenaseljenih krajev, polnih ledeniških moren, katere so prečkali zasilni enosmerni mostovi. Ob vožnji proti laguni je bilo vreme super, zgledalo je, da bo sončno… Očitno pa ima ledenik drugačno idejo…

Laguna Jökulsárlón je običajno polna ledenih gor, ki se trgajo z roba ledenika, tokrat pa je bilo v laguni le nekaj 10 velikih, nasedlih gor… Skozi ozek prehod teče voda iz jezera v Atlantski ocean (ob visoki plimi se tok popolnoma ustavi in slana voda še celo začne vdirati v laguna), hkrati pa tok in valovi oceana razbijajo plavajoče ledene gore in manjše kose puščajo na črni peščeni plaži. Ob oseki je ob teh kosih ledu še celo možno hoditi. Laguna je tudi polna rib, zato so si tukaj našli zatočišče številni tjuljni (no, meni je uspelo videti v daljavi samo enega). Ker sem bil lačen tudi jaz, sem si seveda moral privoščiti en lobster roll… Bil je sicer okoli 15 EUR, ampak je bil tudi dober.

Tokrat sem se odločil, da ne grem na ladjico (oz. amfibijsko vozilo), saj sem tam že bil (bolj me je mikal obisk kake ledene jame, ki pa bi, žal predolgo trajal). Večino časa sem tako preživel na črni peščeni plaži v opazovanju nasedlih kosov ledu in čakal na diamante, na trenutek ko posije sonce skozi led in le ta zažari. Ker pa se je malo pred prihodom vreme skremžilo in je samo še pihal veter in bilo mrzlo, žal tega ni bilo…