Islandija je zelo vodnat otok – veliko padavin in seveda ledeniki, ki napajajo potoke in reke, ki se potem zlivajo čez pečina. Rezultat so nešteti zelo impozantni slapovi. Na južni obali, med krajema Selfoss in Vik sta tako zelo znana dva – Seljalandsfoss in Skogarfoss. Če odštejem Gulfoss, sta oba slapova verjetno med najbolj obiskanimi. Pri obeh sem že bil, sicer v drugem letnem času, pa vendar. Bistvena razlika je okolica, saj je bilo takrat (julija 2010) vse okoli zeleno in polno rožic, sedaj pa vse jesensko rjavo. Sta pa oba slapa precej bolj vodnata kot takrat. V vsakem primeru pa nikoli ni odveč ponovnega ogleda slapu.

V okolici Seljalandsfossa se je od mojega zadnjega obiska veliko spremenilo. Okolica je postala turistična, s plačljivim parkiriščem (5 EUR). Slikovit slap je eden najbolj fotografiranih in fotogeničnih islandskih slapov. Visok je 60 metrov, s pešpotjo za slapom. jo mogoče najti v številnih knjigah in koledarjih. Nekako sem upal na sneg, sonce ali pa po možnosti kak lep sončni zahod, pa žal nič od tega ni bilo. V zimskih mesecih sicer sam slap ne zamrzne, je pa pot za njim zaprta, saj je vse okoli zaledenelo.

Naslednji slap pa je Skogafoss, ki je po cesti oddaljen okoli 30km in se nahaja le kak kilometer stran od morja. Začuda je tudi ta visok okoli 60 metrov, za razliko od Seljalandsfossa pa je tukaj možno iti peš na vrh (in še naprej, treking po poti do 10 km oddaljenega Þórsmörka). Obstaja tudi legenda o islandcu Þrasi Þórólfssonu, ki je živel v bližnjem Skógarju in naj bi skrinjo z zlatom zakopal pod slap. Tudi tukaj je viden napredek, saj je pot na vrh sedaj urejena, tam je postavljena tudi razgledna ploščad. Tudi turistov je, kljub temu, da je november izven sezone (ne upam si predstavljati kako je tukaj poleti), sedaj bilo precej več. Je bila pa ena razlika. Sonce, ki se je upiralo ravno v slap in pričaralo prekrasne mavrice.