Očitno imava rada probleme… V petek zjutraj greva na sprehod med kraterskimi jezeri, saj sva noc poprej spala ob idiličnem jezeru Nkuruba. Po okoli 6km hoje (tudi mimo Top of the world – od tam naj bi se videlo tri parke, torej Queen Elizabeth NP, Kibale NP in pogorje Rwenzori NP – sama razgledna točka po pravici povedano ni nič posebnega, saj je bila vidljivost preslaba) prideva do končne destinacije, in poskušava najti prevoz… nic, cesta prazna… Kaj sedaj? Na uri je odbila 15, do Fort Portala pa 23km… Začneva hoditi…

Po ene 5-6 km hoje v zgočem soncu bi lahko avtomobile in kombije preštel na prste ene roke, pa se večina je sla v napačno smer… Končno se naju usmili en avto, za katerega se izkaze, da v prtljažniku prevaža razkosano CELO kravo. To ugotoviva, ko se ustavimo pri lokalnem mesarju nekje ob cesti par km pred Fort Portalom. Krava je bila seveda razkosana, brez koze in z vsem drobovjem ter položena v prtljažnik avtomobila (kaj vse ne gre v te čudežne toyote!). No, za nekaj časa v Ugandi ne bom jedel govedine… Zvečer pa skoraj zamašiva odtok tuša z rdečim peskom, ki se je cel dan nalagal na nama… Guesthouse, kjer prebivava, ni poceni ampak ima super razgled in park ter se boljšo večerjo. Vidi se, da so lastniki mzungoti oz. nek par iz Nizozemske. Pri večerji spoznava Irca, ki v mestu Fort Portal ustanavlja univerzo… Mountains of the moon se imenuje… kaj pa vem, mogoče grem pa tja čez kakšno leto delat doktorat 🙂 (ja ve, bo prej še kaj drugega treba dokončati)-