Do kraterskih jezer prideš z ne predolgo vožnjo bodisi z matatujem ali shared taxi. Vzela sva slednjega, peljalo se nas je “samo” 8 🙂 okolje jezera naj bi bilo idilično (čeprav po pravici povedano ni nekaj wau, vglavnem malo precenjeno je vse skupaj)…

Kratersko jezero Nkuruba, ki ga obdaja gozd, veliko ptic, metuljev in opic. Romantika do konca. Za povrh se svecke (ok, petrolejke) ter koča ob jezeru… Super. Večerja je bila vege, pa vseeno zelo dobra. Khm… potem pa do koče, ki je od ostalih hišk in šotorov oddaljena okoli 500m skozi temen gozd in leži neposredno ob jezeru. In koča res leži nekje na samem, malo me spominja na kakšno grozljivko. In potem se prične… nočna melodija na naši pločevinasti strehi (ne vem zakaj niso mogli strehe prekriti s slamo, bi vsaj delovalo nekoliko bolj pristno)… Celo noč se tam gor preganjajo opice (čez dan tja prihaja tudi živina iz bližnje vasi), na streho padajo različni kosi vej, vglavnem, grozno… zaradi oddaljenosti do prvih šotorov te začne skrbeti še človekov največji sovražnik – človek… in potem še Lariam in prve nočne more (ala Freddy Kruger, da nekdo vstopa v sobo itd)… grozna, neprespana noč in z veseljem sem dočakal jutro! Neverjetno kako na psiho deluje Lariam… pa par opic, ki skače po strehi.