Kotovo sedlo – turno smučanje

Kotovo sedlo, oziroma turno smučanje s Kotovega sedla, je meka spomladanskih turnih smučarjev. Kotovo sedlo je najnižja točka v grebenu (2300m), ki povezuje Jalovec in Mangart, dve izmed najvišjih slovenskih gora.

Tura je dolga. Precej dolga hoja po zasneženi cesti od parkirišča v Planici do koče v Tamarju (okoli 3 km), potem pa še par km skozi gozd do začetka strmine pod stenami Travnika in Šit. Takoj je bil viden ogromen plaz, ki je pobočje sekal na dvoje. In to ni bil običajen snežni plaz, bil je namreč skalni podor iz pobočja Jalovca. Smučati se je sicer še dalo tako levo kot desno od plazu. Par tednov kasneje je prišlo še do dodatnega večjega skalnega podora.

Kot običajno na tak lep marčni vikend, je bilo ljudi veliko. Strmina postaja vedno večja. Večina jih je šla do sredine plazu, potem pa se je odločila preiti na drugo stran plazu in tam nadaljevati na smučeh. Jaz sem se odločil iti gor kar po robu plazu, saj je bila podlaga utrjena in sem hitreje nadaljeval “peš” kot pa na smučeh. Večina turnih smučarjev se je tudi usmerila proti ozebniku, niti ne proti Kotovemu sedlu.

Mi smo se usmerili proti Kotovemu sedlu in kmalu smo prišli na sonce. Špura do sedla je bila lepo narejena in napredovanje je šlo hitro. In na sedlu se je bilo fajn pogreti ob pomladanskem soncu.

Smučanje pa… bilo je vsega. Ob začetku smučanja je bila prva strmina že v senci, in sneg je bil kar težak. Jaz sem se odpeljal po smeri vzpona, torej na desni strani plazu (oz. levi od zgoraj dol), večina preostalih turnih smučarjev je šla preko plazu na zgornjem delu in se odpeljala po levi strani navzdol. Strmina na desni strani je precej večja kot na levi, ampak sneg je bil naravnost odličen in smučanje je bilo za vriskat. Moj glavni problem je bila moč v nogah, saj sem lahko naredil par ovinkov, potem pa sem se moral ustaviti in počivati. Bilo je super. Malo nižje, ob gozdu, je bilo sicer treba paziti na kamnite bombe, ki lahko uničijo smuči, ampak na srečo sem se vsem izognil. Tudi rodeo po poti proti koči je bil presenetljivo zelo fajn.

Celotna tura je bila dolga okoli 17km, vse skupaj smo s postanki, sendviči in pivom gor in dol rabili nekoliko več kot 7 ur.