La Roque Gagnac je majhna, srednjeveška vas, ki leži ob vznožju apnenčaste pečine, tik ob reki. Ni velika, ampak je lepo obnovljena, ima pa tudi trogloditsko utrdbo in romansko cerkev, ki dominira nad dolino. Na zahodni strani vasi je tudi manjši grad (Château de la Malartrie), ki pa nima neke dolge zgodovine, niti ni odprt za javnost.

Malo naprej se nahaja Beynac-et-Cazenac, kjer se vas nahaja ob reki, direktno pod gradom z enakim imenom. Kamnite hiše imajo značilno oker barvo, vas pa je prepredena tudi s strmimi srednjeveškimi tlakovanimi ulicami. V bližini se nahajajo tudi vrt Marqueyssac, vendar je bilo žal prevroče in presušno za obisk.

Domme se leži na hribu, 150 metrov visoko, nad dolino Dordogne. To je precej večji kraj, ki je bil tudi srednjeveška utrdba (bastida). Prednost takega kraja je bila, da se je že od daleč videlo sovražnika, poleg tega pa je bil kraj obzidan z visokim zidom. Domme je bil zgrajen leta 1281 in naj bi bil ključna strateška točka v stoletni vojni med Anglijo in Francijo. Ena izmed zgodovinskih zanimivosti je, da so še vedno vidni grafiti vitezov templarjev, ki so bili v 14. stoletju tukaj zaprti in obsojeni na smrt. Pod središčem mesta je tudi večja kraška jama, vendar tja tokrat nisva šla.

Največje mesto v tem delu je Sarlat-la-Canéda. Labirint srednjeveških ulic in slikoviti trgi so glavna privlačnost ožjega središča mesta. Sarlat ostaja dobro ohranjen in velja za enega najboljših primerov francoskih mest iz 14. stoletja, mesto pa se je razvilo okoli benekditanske opatije. Midva sva bila tukaj zvečer in mesto je bilo resnično nabito polno obiskovalcev, trgi pa polni dogajanja in raznih uličnih umetnikov. Ok, iskanje razpoložljive restavracije je bil brez rezervacije spet cel podvig, ampak vredu.