Okolica reke Dordogne je resnično dežela 1001 gradu. Vsi turistični vodiči v Franciji omenjajo predvsem dolino Loare, vendar, Dordogna nič ne zaostaja. Najdejo se tako pravljični gradovi kot tudi mogočne trdnjave, ki so bile težke bitke. Gradov je veliko in težko bi izpostavil samo enega – vsak ima svoje značilnosti.

Château de Beynac

Grad Beynac se nahaja na vrhu pečine, nad istoimensko vasjo in se ponaša s pogledom na dolino, primerno za kralja. Grad je odlično ohranjen (najst in je impresivna utrdba in grad. Bil je pomembna točka za čas stoletnih vojn, ko je po reki nekaj časa veljala tudi meja med Francijo in Anglijo. Po gradu se je nekoč sprehajal tudi Rihard Levjesrčni, v gradu je pa prav njemu posvečena tudi ena soba (čeprav, on je bil tukaj v resnici zelo kratek čas). Najstarejši del, utrdba, skozi katero se lahko obiskalci povznemo na vrh, je iz 12 stoletja. Ima resnično debele zidove, zato je bilo tudi v času najhujšega vročinskega vala prijetno toplo. Vsak vidik gradu, od originalne utrdbe, stražarske sobe ali utrjenih stolpov, prikazuje različne vidike srednjeveškega vojskovanja. Prostori so tudi lepo opremljeni z viteškimi oklepi in odeti v tapiserije. Skozi okna in strelske line so prekrasni razgledi na dolino in tudi na grad Castelnaud, ki je bil francoski grad in je nasprotoval angleški okupaciji.

Danes je dostop do gradu enostaven. Praktično do vhoda se da pripeljati z avtom (parkirišč je ogromno na različnih višinah), seveda je pa najlepši vzpon skozi srednjeveško mestece pod gradom. Vsa parkirišča so plačljiva (in stanejo isto, neglede kje v kraju parkiraš), vstopnina v grad pa je 9,5 EUR in vključuje audio vodič (več jezikov).

Château de Castelnaud

Na drugi strane reke Dordogne, samo par kilometrov stran od gradu Beynac, se nahaja grad Castelanaud, ki tudi sega v 12. stoletje. Grad so “angleži” z druge strani reke večrat poskušali zajeti, in to je potem končno uspelo Simonu de Montfortu, ki je grad še nekoliko povečal. Šele po stoletnih vojnah je prešel nazaj v francoske roke, vendar, nikoli ni bil dlje časa naseljen, saj so se lastniki hitro izselili v bolj udoben grad v dolini (Chateau aux Milandes, ki je blizu reke in ima prekrasen vrt) . Do francoske revolucije je bil že čisto zapuščen in bližnji vaščani so kamne iz gradu uporabljali za gradnjo bližnjih hiš. Šele v 60tih letih prejšnega stoletja je grad iz ruševin začel dobivati prvotno obliko in danes je resnično lepo obnovljen. Sam grad kot turistična znamenitost je zelo drugačen od Beynac-a. Razstavljena so ogromna srednjeveška orožja (katapulti, trebušet, …), v poletni sezoni in med prazniki je v živo predstavljeno kako deluje katapult, na voljo so predstave in podobno. V njem se nahaja tudi srednjeveški vojni muzej. Je veliko bolj interaktiven kot Beynac in mogoče zato tudi tako obiskan (in ja, je res veliko ljudi).

Dostop je podobno kot pri Beynacu enostaven. Nad gradom so plačljiva parkirišča in tam se samo spustiš par sto metrov. Vstopnina v grad je 11,90 EUR. Osebno mi je bil sicer Beynac bolj všeč, ampak je fajn imeti možnost iti v oba.