Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu Chesapeake (današnja Virginija) leta 1607 in na področju današnje zvezne države Massachusetts leta 1620. Obe koloniji sta imeli svoje posebnosti. Kolonija v zalivu Cheasepeak se je razvila kot tobačna plantaža (s sužnji kot delavci), Novo Anglijo in Massachusets nekoliko bolj na severu pa so naselili puritanci, ki so razvili sekularno družbo s preštevilno, razmerovma revno populacijo.
Angleži v Evropi so si predstavljali, da je parlament v Londonu vrhovna oblast celotnega angleškega imperija, ki je upravičen do nalaganja davkov in vladanja tudi ameriškim kolonijam. Same kolonije so vodili iz londona postavljeni guvernerji. Prva kriza pa je nastopila kot posledica t. i. Stamp Acta, ko so Angleži, da bi nadoknadili stroške ameriških vojn, obdavčili vse uradne papirje, med drugim tudi časopise. V kolonijah so se uprli in kasneje je bil akt preklican Naslednja epizoda slabih odnosov med oblastjo v Londonu in kolonisti se je začela leta 1767, ko so v Londonu uvedli davke na uvoz dobrin (čaj, svinec, papir, steklo, barve) v kolonije. Pobrani davki so kolonialnim guvernerjem omogočilo večjo samostojnost in tudi pomoč ter plačilo vojske, ki je bilo po novem stacionirana na robu mesta. Prepovedane so bile tudi nekatere skupine in združevanja, vse to pa je razbesnelo priseljence in ti so pričeli bojkot angleškega uvoza, zlasti čaja, zaradi česar so bile oktobra 1768 v Boston poslane čete. Leta 1770 je tako prišlo prišlo do bostonskega pokola, oz. angleškega uboja 5 civilistov.
Kasneje so se Angleži umirili in umaknili tudi davke na uvoz, z izjemo uvoza čaja. Kolonije so tako bojkotirale čaj in leta 1773 preprečile iztovor čaja iz treh ameriških ladje ter zmetale zaboje čaja v morje (dogodek je znan kot bostonska čajanka). Angleži so bili ogorčeni ter kot odgovor na to poslali tjakaj svoje vojaške ladje in sklenili zapreti bostonsko pristanišče. Dogodek je bil eden pomembnejših povodov ameriške revolucije in leto kasneje (v Philadelphii) so kolonije na območju ZDA zavrnile obast angleškega parlamenta in kralju poslale peticijo, ki je trdila, da morajo biti vse odločitve v zvezi s kolonijami sprejete s konsenzom njenih prebivalcev. Angleška vojska je hitro ukrepila in vojake iz Bostona prestavila v notranjost celine, kjer so se začeli spopadi, ki so vodili v vojno za neodvisnost.
To ni običajni “tekaški” trail. To je po znamenitostih, ki so zaznamovale zgodovino ZDA in tako tudi slikajo revolucionarno zgodovino Bostona. Freedom Trail se začne pri Boston Common, najstarejšem javnem parku v Združenih državah Amerike, po poti iz rdeče opeke, obloženi s 16 nadstropnimi znamenitostmi, ki slikajo revolucionarno zgodovino Bostona. Dobro označena pot je dolga okoli 4km in ima 16 postojank oz. znamenitosti. Začne se v parku Boston Commons (ki je mimogrede najstarejši javni park v ZDA), konča pa na Bunker Hill, kjer je potekala prva bitka osamosvojitve kolonij. Ena izmed postojank je tudi ladja USS Constitution iz leta 1797, ki je najstarejša “aktivna” ladja v ameriški floti.
Mesto, kjer je bilo nekdaj pristanišče in so se domačini uprli davkom, je danes muzej (dejanska lokacija dogodka je nekaj deset metrov stran, a je tam danes hotel). Nisem pričakoval veliko, ampak bolj kot muzej je to interaktivna predstava. Zanimivo, in igralci levo poustvarijo vzdušje. Ogled vsebuje tudi barko, ki je replika tiste, ki so jo pred več kot 200 leti uporabljali za prevoz čaja ter prikazov dogodkov, ki so sledili in vodili v samo revolucionarno vojno.
