Vreme: Vroče, čeprav termometer ni kazal prav ekstremnih temperatur. Je bil pa občutek vročine velik, ker letošnjo sezono še nisem imel možnosti trenirati na taki temperaturi. Ampak načeloma, bolj kot temperatura, je bil sovražnik sonce. In najboljša prijateljica krema za sončanje.

Prijava: Vse skupaj poteka relativno hitro (če si bil prijavljen preko interneta). Mogoče je nastala malo gužva pri prevzemu številk, ker je šlo počasi.

Check-in kolesa in druga organizacija: Kar hitro. Za olimpik sta bila odprta dva slota. Mogoče je bilo več ljudi kot pa so jih pričakovali, zato je bilo mesto za olimpik omejeno.

Tekma:
Plavanje: V marini, naj bi bilo 1500m. Kljub temu, da sem štartal na robu, sem kmalu prišel do pralnega stroja. Plavanje en čez drugega, potem kdo začne še prsno… ni prijetno. Umaknil sem se na levi rob, in kmalu ni bilo nobenega več. Opazim, da plavam kar precej naokoli. Voda je bila rahlo valovita, tako da ni bilo super lahko plavanje. Drugi krog je šlo precej bolje, in tudi bolj pozoren sem na boje. Vseeno sem po hitrosti plavanja še vedno pod povprečjem. Na koncu se spet slabo orientiram in spet delam ovinke in skoraj zaplavam v kanal. Po pravici povedano, voda ni zgledala najbolj čista, je bil še celo vonj po kanalizaciji. V vsakem primeru sem prehitel samo ene 15-20 tekmovalcev v plavanju. Mislim, da moram drugič plavati manj rezervirano, ker nisem bil čisto nič utrujen.

V plavanje se šteje še cirka 250m teka do menjalnega prostora. Zaradi poškodbe noge sem to odhodil in takrat nisem tekel… zato je bil čas na koncu plavanja kar slab, le 23:05. Niti pod razno pa to ni bilo 1500m, prej kakih 1000m.

T1: OK. Neopren dol, čelado in nogavice gor. In gremo. Nisem bil prav hiter. Niti se mi ni mudilo, ker sem vedel da skupno ne grem na čas. 1:54.

Kolo: Vozilo se je olimpik razdaljo (40km), oz. 6 krogov. Začetek je bil kar OK. Prvih 5 krogov sem opravil v manj kot 10 minutah na krog, 6 potem v 11 minutah (ko sem začel razmišljat koliko imam še do konca, pa manj je bilo skupinic za šlepanje). Skupno je bil čas v prvih šestih krogih samo par sekund nad uro, kar ni bilo ekstremno hitro, ampak OK. Problem je bil drugje. Pozabil sem šteti. Števec mi je kazal ob začetku zadnjega kroga samo 33,8 km. Pa sem rekel, ufa… še enega moram… In sem… in kar naenkrat se je število kolesarjev precej zmanjšalo… kaj pa vsi tisti, ki sem jih prehitel?!? ja, lepo… primorci si malo po domače razlagajo olimpik razdaljo, pa sem šel en krog preveč… in ta zadnji krog sem odpeljal lepo turistično. Skoraj 13 minut. Itak sem nameraval odstopiti po tem.

T2: Hja. Lahko bi naredil zgledno menjavo, pa nisem. Ker me je toliko presenetil tisti ekstra krog na kolesu sem si takoj odpel čelado… seveda, začnejo sodniki takoj piskat… In porabim dragocene sekunde za ponovno zapenjanje… Res pa, da se mi tudi sedaj nič ne mudi.

Tek: Odstop. Zaradi poškodbe sem že pred začetkom triatlona vedel, da bom na teku odstopil. Niti nisem poskušal teči. Vzel sem vodo in se počasi sprehodil kak kilometer, potem pa nazaj proti cilju. Brez veze tvegati resnejše komplikacije za nepomemben triatlon, kjer sem itak že zafrknil kolesarjenje.

Za konec ocena? Po eni strani fajn triatlon, ravninsko kolesarjenje in tek. Po drugi strani moraš pa biti stalno pozoren na štetje krogov. Kar pa JE problem je pa razdalja. To niti pod razno ni bil olimpik triatlon, saj so bile razdalje precej krajše. Plavanje ene 500m, kolo več kot 5km, menda je imel tudi tek samo ene 9km…

Kaj sem se naučil:

– treba izboljšatio orientacijo v vodi. V bazenu ni problema, na tekmah v jezerih in morju pa je problem
– ne plavat tako rezervirano, malo pa vseen moraš biti zadihan po koncu plavanja
– kolo, kolo in kolo… tole ne gre več nikamor