Na istrski obali so številna slikovita sredozemska mesta in pomlad je pravi čas za njihov obisk, saj so poleti natrpana s turisti. Notranjost pa je prepoznavna po gričih, ki so obkroženi z nasadi oljk, vinogradov. Povsod v teh krajih sem bil že neštetokrat in jih tudi obiskal v različnih letnih časih in tudi na različne načine. Za tokratni družinski izlet so bila v načrtu štiri mesta – Poreč in Rovinj na obali ter Motovun in Grožnjan v središču Istre. Vsa ta mesta so nastala v antičnih časih in bila kasneje tudi del beneške republike.

Poreč je eno izmed starejših mest v Istri, saj so bile tu prve naselja že pod rimljani. Dejansko je še danes “mreža ulic” podobna kot je bila v antičnih časih in tudi najdaljši ulici (vzdolžna in prečna) sta ohranili antični imeni – Decumanus in Cardo maximus (vse to je treba gledati izven okvira številni lokalov in apartmajev, ki bohotijo v poletnih mesecih – izven tega je stari del mesta zaspan in prazen). Zgodovinsko gledano je verjetno najpomembnejša Evfrazijeva bazilika, ki je eden najbolje ohranjeni spomenik zgodnjebizantinske umetnosti ne samo na tem območju, ampak v celotnem Sredozemlju. Zgrajena je bila v 6. stoletja za časa škofa Evfrazija (po katerem nosi tudi ime) in cesarja Justinijana I. Najbolj znana po lepo ohranjenih antičnih mozaikih iz 2. st. pred našim štetjem.

Rovinj je doživel razcvet v 17 in 18. stoletju. Njegov nastanek sicer tudi sega v antiko, vendar je ohranjenih delov precej manj kot v Poreču. Stari del mesta je prepleten z ozkimi uličicami in po mojem mnenju precej bolj zanimiv in fotogeničen kot Poreč. Mestu dominira baročna cerkev Sv. Evfemije.

Motovun je najbolje ohranjena srednjeveška istrska utrdba, ki je locirana na vrhu hriba. Že stoletja nazaj, v rimskih časih, so tam ilirska in keltska plemena imela svoje naselbine, tudi samo ime izhaja iz keltske besede montona, ki pomeni mesto na gori. Na vrhu je tudi jasno zakaj je utrdba tam kjer je. Razgledi so pravzaprav 360 stopinjski, daleč naokoli in utrdba je strateško nad reko Mirno. Najstarejši del mestnega jedra je obdan z dobro ohranjenim obzidjem iz 13. in 14. stoletja, ki danes služi kot sprehajališče. Na glavnem trgu stoji trdnjava – zvonik iz 13. stoletja in baročna cerkev iz 17. st. Menda naj bi v pozni antiki tu stala stala starokrščanska bazilika, ki je bila večja od današnje cerkve.

Grožnjan je še eno utrjeno srednjeveško mestece, ki se prvič omenja leta 1103 pod imenom Piemonte, ko je bil njegov kaštel s celotnim fevdom podarjen oglejski cerkvi. Danes je to majhen kraj, s precej manj prebivalci (in tudi obiskovalci) kot Motovun, ampak… uličice so mogoče bolj zanimive, bolj šarmantne. To je »mesto umetnikov«, saj so ob revitalizaciji in prenovi kraja številne zapuščene hiše preuredili v slikarske ateljeje in galerije.