Devinski grad (castello di Duino) se nahaja na obali tržaškega zaliva med Tržičem (Monfalcone) in Trstom. Grad je nastal v 14. stoletju na ruševinah rimske vojaške postojanke. Lokacija je seveda strateška z odličnimi razgledi, visoko na pečinah nad tržaškim zalivom.

Prvotni lastniki so počasi izumrli, kasneje so grad prevzeli grofti Thurn-Valsassina in potem 1875, sedanji lastniki, Thurn und taxis (načeloma nobene zveze s taksiji, uganka se skriva v grbu – grofi stolpov in jazbecev :-)). Zgradba je masivno poslopje, sredi katerega se dviga starodavni stolp (na preteklost opominja spominska plošča iz III. stoletja po Kristusu, ki so jo postavili v spomin na obisk cesarja Dioklecijana), obkrožen pa je z ohranjenim parkom. No, od 17. stoletja je grad gostil številne ugledne goste iz kraljevih in cesarskih voda (npr. Elizabeta Avstrijska aka Sissi, habsburški nadvojvoda Maksimilijan, avstrijski nadvojvoda Franz Ferdinand, princ Charles aka angleški kralj Karel) ter tudi kulture ( Johann Strauss, Franz Liszt, Mark Twain, Rainer Maria Rilke). Verjetno najbolj povezan z gradom je prav slednji, Rilke, ki je med bivanjem na gradu zložil prvi dve od svojih Devinskih elegij, ohranjena je tudi miza, kjer naj bi sedel na balkonu in pisal ter seveda se po njemu imenuje tudi pohodna pot od Devina od Sesljana. 

Med prvo sv. vojno je bil grad močno poškodovan (nedaleč je bila fronta), med drugo sv. vojno, pa so v pečino pod njim nemci zgradili globok bunker, zavezniki pa so ga po vojni uporabljali kot skladišče goriva. Danes je grad še vedno v lasti plemiške družine Thurn und Taxis in je tudi odprt za obiske.

V bližini so tudi ruševine starega devinskega gradu, katera nastanek sega v 11. stoletje. Do gradu je vodila ena sama težko prehodna utrjena pot, speljana vzdolž obzidja. V 14 stoletju je bila utrdba povezana z oglejskimi patriarhi iz družine della Torre, ki so začeli tudi graditi nov grad na rimskih ruševinah. Danes so tukaj več ali manj samo ruševine, saj naj bi ga v 14. stoletju porušili turki, graščaki pa so se dokončno preselili v novi devinski grad. Po eni teoriji naj bi bil ta grad namenjen čaščenju boga Sonca in se ga, romantično, imenuje tudi Bela dama… No, ima pa ta Bela dama tudi drugačno legendo, ki je povezana z graščakinjo, ki jo je ljubosumni mož pahni skozi okno v morje. Padla je na skale, okamenela, njen duh pa naj bi se še danes vračal v grad. In se ta skala imenuje Bela dama.