Prvi dan zimskega potovanja po Islandiji je pot vodila po južni obali. Obala je razgibana z dolgimi plažami in velikimi valovi. S ceste se tako na samem tudi zagleda majhna cerkev, ki se imenuje Strandarkirkja (dobesedno v prevodu cerkev na plaži). Nahaja v Selvogurju (Seal Cove) in je bila prvotno zgrajena v 12. stoletju.

Južna obala Islandije je znana po zelo razgibani obali. Legenda pravi, da se je skupina mornarjev med enim nočnim neurjem poskušala vrniti na obalo. Mornarji v stiski so molili k Bogu za varno vrnitev in se zaobljubili, da bodo zgradili cerkev, kjer koli bodo pristali. Ob koncu molitve se naj bi jim prikazal angel, ki jih je vodil skozi nemirno morje do obale, kjer so varno pristali. Mornarji so držali obljubo in na mestu zgradili leseno cerkev, ki so jo poimenovali Strandarkirkja. Bližnji zaliv se v spomin na dogodek imenuje Engilsvík (Angelov zaliv).

Strandarkirkji so od takrat tudi pripisali številne čudeže in nekoč je bila to ena najbogatejših cerkva na Islandiji. Številni Islandci so donirali velike denarje in so prihajali iz celega otoka zato, da se bodo njihove molitve in želje uresničile. Ima več privržencev po vsem svetu kot katera koli druga cerkev na Islandiji in jo pogosto imenujejo “čudežna cerkev”, saj številni verjamejo, da ima božanske moči.

(povzeto iz www.south.is)