Ogled baseballske tekme se mi še vedno ni uresničil. Sem bil pa vsaj na stadionu. Boston Red Sox so ena najstarejših in najbolj prepoznavnih ekip v Major League Baseball (MLB), ustanovljena leta 1901. Ekipa ima bogato zgodovino, ki vključuje številne legendarne igralce (roko na srce, slišal sem samo o Babe Ruth). Red Sox so osvojili več naslovov svetovne serije, pri čemer je bila posebej odmevna zmaga leta 2004, ko so prekinili 86-letno sušo brez naslova, znano kot “Curse of the Bambino” – torej ko niso zmagali od leta 1918, ko so prodali Babe Rutha New York Yankees.

Fenway Park, domači stadion Boston Red Sox, je eden najstarejših še delujočih baseball stadionov v ZDA, odprt leta 1912. Kljub številnim prenovam skozi desetletja je stadion ohranil svoj prvotni šarm. Fenway Park izstopa predvsem zaradi svoje nenavadne dimenzije igrišča, ki je posledica omejenega prostora v urbanem okolju Bostona. Za razliko od sodobnih stadionov, ki so bolj simetrični, ima Fenway zelo nepravilno obliko – razdalje do ograje se močno razlikujejo po posameznih delih igrišča. To vpliva na potek igre, saj igralci in strategije ekip pogosto prilagajajo tem specifičnim pogojem.

Najbolj prepoznaven element stadiona je “Green Monster”, približno 11 metrov visoka zelena stena v levem polju. Zaradi njene višine številne žoge, ki bi sicer bile “home run” na drugih stadionih, ostanejo v igri kot odbitki od stene. Na vrhu stene se nahajajo tudi posebni sedeži (“Monster seats”), ki nudijo edinstven pogled na igrišče. Poleg tega je v steni vgrajen še ročno upravljan semafor, kjer osebje med tekmo fizično posodablja rezultate , kar je v današnji digitalni dobi prava redkost. Fenway Park ima tudi druge posebnosti, kot je “Pesky’s Pole” v desnem polju, ki označuje eno najkrajših razdalj za “home run” v MLB. Kljub kratki razdalji pa je zaradi visoke ograje v desnem polju zadetek še vedno zahteven. Stadion vključuje tudi “The Triangle” v sredinskem polju, kjer so razdalje precej daljše, kar otežuje dolge udarce in pogosto vodi do nepredvidljivih rezultatov.

Na stadionu so gledalci bližje igralcem kot na modernih stadionih. Tribune so tesno postavljene, z ozkimi prehodi in zgodovinskimi sedeži (namenoma so ohranili del lesenih sedežev), vglavnem obiskovalci so izpostavljeni splošni nostalgiji. Na dan ogleda je bila tudi tekma, zato so se na igrišču igralci že pripravljali. In tudi karte niso niti tako zelo drage. V soboto, ko je bila na sporedu popoldanska tekma, so se karte začele pri okoli 50 USD na sedež (za ogled NBA ali NHL so cene precej višje).