MOMA. Tukaj nisem bil prvič, pa tudi verjetno ne zadnjič. Sam muzej so ustanovile tri ženske (Lillie P. Bliss, Mary Quinn Sullivan in Abby Aldrich Rockefeller) kot neke vrste upor proti klasičnim, starejšim muzejem, ki moderne umetnosti niso jemali resno. V muzeju so razstave razporejene po obdobjih in temah: od starejših del moderne umetnosti do del po letu 1980 in današnjih umetnikov. Znana in tudi manj znana dela. Nekatera dela so takoj razumljiva, pri drugih pa se samo sprašuješ zakaj je to sploh v muzeju. Prostori so v muzeju so veliki, svetli in precej nevtralni. Stene ne tekmujejo z umetninami, ampak jih pustijo pri miru. Včasih je to dobro, ker se lahko je fokus prav na sliko, objekt ali video, drugič pa (namenoma?!) deluje hladno, skoraj kot v laboratoriju.