Dan odhoda iz Butana. Gorazd je štartal že ob 4:30, saj je imel letalo ob 6:30. In ja, videl sem njihovo letalo ko je letelo po dolini navzgor. Šele kasneje sem izvedel, da so imeli tehnične probleme, se vrnili na letališče in z zamudo (in drugim letalom) še enkrat poleteli proti Kathmanduju.

Ob 7:15 grem na jutranji tek, pravzaprav šele drugi pravi tek po Butanu. In je super. Malo meglic, malo sonca, skoraj prazne ulice in tisti znani mir, ki ga ima Paro zgodaj zjutraj.

Sledijo zajtrk, tuš in pakiranje. Nato se še enkrat peš odpravim proti centru mesta, ki je od hotela oddaljen okoli štiri kilometre. Nad hotelom sicer nisem bil posebej navdušen (River Valley Hotel) – čisto nov, s solidno hrano, a glede čistoče bi se dalo narediti precej več. Je pa na lepi lokaciji nad dolino, približno 4km stran od centra mesta Paro. V vseh hotelih v Butanu sem opazil, da so ženske tiste, ki nosijo prtljago (kovčke) v sobe. Ta hotel, star približno leto dni, ni imel dvigala, zato so kovčke po stopnicah nosile mlade, drobne ženske. Nekaj dni prej sem eni izmed njih pomagal nesti težak kovček, saj je na pol poti omagala (in ne, kovček ni bil moj). Izkazalo se je, da je prav ona prej nosila tudi mojega. Med pogovorom ob zajtrku mi je povedala, da želi študirati hotelski management in si nekoč delati v kakšnem luksuznem hotelu v okolici.

V mestu sledi še zadnji šoping in kosilo. Obisk lokalne tržnice. S sopotniki se dobimo v restavraciji, ki jo priporoči lokalni vodič. Hrana je dobra (jem butanske jedi), a čakamo skoraj eno uro – kar sezdi že kar malo preveč. Letališče v Paru pa je, kot vse v Butanu, majhno in umirjeno. Brez gneče, vse poteka gladko. Letalo odleti točno, na letalu pa smo nagrajeni še enkrat z izjemnimi pogledi na Kančendžengo, tretji najvišji vrh na svetu. Vreme je bilo v tem tednu res kičasto, perfektno… oblakov skoraj ni bilo, temperature pa so bile idealne. Čez dan ne prevroče, niti premrzlo.

In to je to. Butan je za mano. Potovanje se zaključi s kratko nočjo v capsule hotel na letališču v Bangkoku (če odmislim oddaljenost WCja je tole preseglo moja pričakovanja) in dolgi let nazaj v Evropo. No, tokrat ni bilo upgrejda, in ker je bil let dnevni, sem lahko spisal vse tole 🙂