Škotska – Photo MH

Odločitev za Škotsko je prišla na hitro. Škotska je dežela na severu Velike Britanije, znana po svoji bogati zgodovini, slikoviti naravi in edinstveni kulturi. Po londonskem maratonu sva imela še 6 dni časa, tako da se je zdelo ostati v Veliki Britaniji logično in izbira Škotske je bila na dlani. Tudi vremenska napoved do konca tedna je bila odlična.

Na sever sva šla s hitrim vlakom, vožnja med Londonom (Kings Cross) in Edinburgom je trajala okoli 4 ure in pol. Vlaki so pogosti, na voljo pa je več različnih prevoznikov – na koncu sem izbral Lumo, ker je imel na voljo najnižje cene (ki pa so bile sicer precej zasoljene zaradi maratona). Kar je bilo super je bilo to, da je imel vlak samo dve vmesni postaji in da je šel zadnji del ob vzhodni obali. Cela pot pa je bila zelo razgledna. Letalo bi bilo verjetno cenejše in sam let tudi precej krajši, ampak celotna pot bi verjetno trajala podobno, saj je vlak pripeljal v center Edinburga, le par 100m od najinega hotela.

Edinburg slovi po srednjeveškem mestnem jedru in znamenitem gradu (in je prestolnica Škotske), medtem ko Glasgow, največje mesto, predstavlja sodobno umetniško in glasbeno središče. V Edinburgu sva se zadržala skupaj za dva dni, plan je bil tudi Glasgow za kak dan, ampak nama je zmanjkalo časa. Edinburg je sicer super, vse glavne zadeve so relativno zgoščene, grad pa vreden obiska. Dobro je sicer izbrati termin, ko je nekoliko manj turistov, in to nama je tudi uspelo. Ko sva se v petek zvečer vrnila, je bilo v soboto turistov ogromno, pravzaprav preveč.

Bistvo je bil tudi ogled škotskega višavja (highlands), kjer je pokrajina zelo valovita, z jezeri (npr. znameniti Loch Ness) in divjo obalo. Narava in tradicija imata pomembno mesto v škotski identiteti, ki jo zaznamujejo tudi značilni simboli, kot so kilt, dud in whisky. Prvotni načrt je vseboval tudi obisk destilarne viskija, ampak je žal za to zmanjkalo časa, pa tudi nisem računal, da bo ravno v tistih dneh toliko povpraševanja po ogledu destilarn, saj je bila večina ogledov razprodanih za najine dneve že kar nekaj dni vnaprej…

Avto je bil tokrat za 3 dni najet pri Europcar (zadnji trenutek, okoli 200 funtov za tri dni) in pri prevzemu sva namesto Opel Corse (oz. podobne velikosti) dobila avtomatika MG HS, ki je bil malo večji kitajski SUV. Vse ok, samo piskal je ob vsaki stvari… če si šel eno miljo prehitro, če nisi držal volana z obema rokama, če nisi gledal na cesto… Voziti po levi strani ni bil problem, sploh ne z avtomatskim menjalnikom (in samo enkrat sem naredil napako, ko sem se pri izhodu iz parkirišča postavil na “napačno” stran). Omejitev na običajnih cestah izven naselij je 60 ph (96 kmh), na avtocesti pa 70mph (112kmh). Vozniki zelo strpni in zelo redko vidiš koga, ki vozi prehitro. Radarjev je veliko, hitrost pa tudi omejuje sekcijsko merjenje hitrosti, tako da se mnogi raje zadržijo. Je bil pa avto kar širok, tako da je bilo izogibanje na kakih ozkih cestah včasih kar malo kritično (npr. od Kyle of Lochals do Plocktona in potem naprej do Strathcarron). Ampak na srečo ni bilo veliko prometa. Če bi imela časa ene 3 dni, bi bila pot po Škotski skoraj popolna oz. idealna. Inverness pa je bil super izhodišče za raziskovanje tistega dela Škotske.

V Edinburgu sva spala v hotelu MotelOne Royal, ki se nahaja čisto zraven želežniške postaje in je bil za namen ogleda super! Edino ob povratku nazaj v Edinburg je bil zaradi vikenda (in praznikov tudi v UK) zelo zaseden in posledično več kot 50% dražji kot pri obisku par dni prej. V Inverness sem izbral Glen Mhor hotel, ki se nahaja ob reki Ness. Cenovno Škotska ni poceni. Hoteli 3/4* so hitro 150-200 funtov, cene hrane v restavracijah pa so redko pod 20 funti za glavno jed. Hrana ima velik poudarek na mesu, s tem da čimbolj se gre proti obali, tem več je tudi ribjih jedi. Vstopnine v gradove so še okoli 12-18 funtov za odraslo osebo, k temu pa je potem treba dodati še parkinge, ki tudi stanejo med 3 in 5 funtov.

Okvirna pot je šla takole, skupaj je bilo prevoženo okoli 510 milj.