Priznam. Sem kar fasciniran nad domačimi živali na Islandiji. Ovc je toliko, da se jih ne da prešteti in srečaš jih skoraj na vsakem koraku (razen v Reykjaviku in v islandskem visokogorju in na ledenikih, kjer ni zelenja). Pozimi je na Islandiji približno 500.000 ovc, medtem ko se njihovo število poleti poveča na okoli 800.000, kar pomeni, da je na Islandiji več ovc kot ljudi! Še najbolj nevarne situacije so na cesti, ko vidiš dve ovci na eni strani, in tretjo na drugi… ker nikoli ne veš kdaj se bodo odločile, da bodo prečkale cesto in tako “združile” družino…

Islandske ovce so avtohtona pasma, ki se je na Islandiji razvila v tisočletjih izolacije in se popolnoma prilagodila ostrim podnebnim razmeram. So znane po svoji trdoživosti, odpornosti na bolezni in sposobnosti preživetja v težkih pogojih, vključno z dolgimi zimami in pomanjkanjem hrane. Gojijo jih tako za volno kot za meso. Njihova volna je izjemno kakovostna, sestavljena iz dveh slojev: mehke notranje podlanke, ki zagotavlja toploto, in dolge, vodoodporne zunanje dlake, ki jih ščiti pred vlago. Je pa res, da puloverji in deke iz njihove volne niso preveč nežne/mehke na dotik gole kože. Ampak to očitno islandcev niti ne moti…

Ovčereja ima globoke korenine v islandski kulturi in gospodarstvu. Ovce so bile ključnega pomena za preživetje prvih naseljencev, saj so zagotavljale volno za oblačila in zavetje ter meso za prehrano. Tudi danes igrajo pomembno vlogo v islandski ekonomiji, saj je islandska volna zelo cenjena po vsem svetu zaradi svoje toplote in trajnosti. Prav tako je islandska jagnjetina prepoznana po svojem nežnem in okusnem mesu, saj se ovce hranijo predvsem z naravno travo in divjimi rastlinami.
Jeseni poteka tako imenovani “réttir”, ko pastirji in prostovoljci zberejo ovce z visokogorskih pašnikov in jih pripeljejo nazaj v doline. Aja, ponavadi so te ovce v skupinah po tri… mama in dva jagenjčka… (običajno ovce kotijo maja, tako da je večina teh jagenjčkov sedaj starih okoli dva meseca).