Boston maraton 2024

Torej. Bostonski maraton drugič, drugič na najstarejši maraton. Prvič se je odvijal leta 1897, navdihnjen z uspehom maratonske preizkušnje na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah. Prirejen je bil na t.i. “patriot day”, da bi počastili zgodovino ameriške revolucije. In na ta dan se dogaja še danes. In je tudi eden izmed redkih maratonov, ki poteka v ponedeljek.

Za udeležbo na maratonu morajo tekači izpolnjevati relativno stroge kvalifikacijske čase, kar dviguje nivo tekmovanja in prestiža. Zaradi prehoda v višjo starostno skupino sem tokrat enostavno dosegel normo (ma, tudi prej bi prišel notri). Pravzaprav, prijavil sem se s časom iz Amsterdama (3:03), enostavno bi zraven tudi prišel z 3:15 iz Pariza. Cena je bila enaka kot dve leti prej, torej 255 USD za neameričane, in kljub temu, da je bil precejšen cut-off čas (okoli 7 minut hitreje od norme) seveda z uvrstitvijo nisem imel nobenega problema. Januarja je prišlo sporočilo ali želim “dopolniti” prijavo s hitrejšim časom in ja, dal sem 2:59 iz Valencije in bil tako postavljen v prvi val (wave). Če sem prvič samo “sodeloval”, sem tokrat imel v načrtu vsaj izboljšati čas iz leta 2022, kar pa, roko na srce, ne bi smelo biti pretežko. Zavedal sem se, da pod 3h bo težko, nekje okoli 3h5m pa bi verjetno lahko šlo zaradi težke proge.

Tokrat je bila zasedba še bolj pestra. Bolj povratnika v Boston Uroša, še Slavko in Rok. In rezerviral sem isti hotel kot leta 2022 in bilo je spet čisto fajn. Oni so prišli že v četrtek, jaz šele v petek, ampak to je bilo meni čisto dovolj za aklimatizacijo.

Prevzem številk in paket je bil v večjem kongresnem centru (Hynes Convention Centre). Če so dan prej (v petek opoldne) menda zelo dolgo čakali za vstop, pa sem jaz v soboto dopoldne prišel relativno hitro. Praktično vseskozi si se premikal, res pa da so pot znotraj kongresnega centra naredili kot kačo, tako da si se ob tem precej sprehodil. Dvig številk je bil enostaven, z QR kodo, prizorišča sejma pa… uf… gužva res OGROMNA. Že če bi hotel kaj pomerjati v kabini bi čakal vsaj pol ure…

Z Rokom sva bila tokrat v istem, oz. prvem “valu”, ki je imel start ob 10h. Navodila so bila, da naj se za najin “val” gre na avtobuse od 6:30 naprej, da se pravočasno pride na start. No, midva sva startala iz hotela ob 6:30 in prtljago oddala ob 7:15. Vrsta za avtobuse je bila ogromna, ampak ker sva imela “rdeče” številke, torej za prvi val, sva lahko šla mimo vrste in sva sedela na avtobusu že ob 7:30. Super. Štart je kot običajno v kraju Hopkins, 42km stran od cilja (avtobusi sicer naredijo malo večji krog) in vožnja je trajala 1 uro in 5 minut. Na srečo je bil timing ponovno odličen in tako ni bilo treba predolgo zmrzovati – in tokrat, v primerjavi izpred dveh let, res ni bilo mrzlo. Pred WCji so bile kot običajno dolge vrste, ampak se je našlo kak oddaljen WC, kjer si čakal manj kot 5 minut. Tako da sva se kar nekaj časa dolgočasila tam okoli… Napravljena sva itak že bila za tek, tokrat sem na srečo od doma vzel nekaj toplejšega za zjutraj… Ob 9:30 so nas spustili proti štartnemu prostoru in takrat si se lahko sprehodil po ulicah Hopkinsa. Tik pred štartnimi boksi je bil ponovno še en ogromen prostor z WCji (pomembno), in tokrat je bilo malo več gužve tam kot leta 2022. Zakaj? Takrat sem bil v prvem štartnem boksu, ki so ga prvega spustili proti startu, tako da sem bil na tistem prostoru med prvimi v valu 2, tokrat pa sem bil med zadnjimi v valu 1. Ampak ni problema, samo par metrov več se je bilo treba sprehoditi in tam ni bilo nobene gužve… Vmes sva se z Rokom še fajn po ramenih, vratu in rokah s kremo za sončenje, ker izkušnje izpred dveh let, ko sem bil kot kuhan rak, niso bile fajne. In tokrat je bilo še celo napovedano sončno vreme. Znotraj prvega vala smo bili razporejeni v štartne boxe in vsak se je postavil v svojega, tako da neke hude gužve res ni bilo. Rok je bil v sedmem, jaz v zadnjem osmem.

0-5 km Ker sem prišel med zadnjimi v štartni boks, sem bil postavljen seveda čisto na konec. Zato sem se odločil, da grem res med zadnjimi… in sem pravzaprav startal zadnji v prvem valu 🙂 Kot običajno je bil start na klancu navzdol in glede na to, da sem startal zadnji ni bilo nobene gužve ali drugih sotekačev, ki bi me vsaj malo zavirali. Pa sem si rekel, grem kolikor pač gre… in je šlo… prvi kilometer 3m39s (in če ne bi bilo strmega klančka po 900m, bi verjetno bilo še 10s hitreje). Ker seveda nadaljevanje v tem tempu ne bi smiselno sem upočasnil, ampak vseeno sem prvih 5km naredil v 20 minutah in nekaj sekund – kar je skoraj prehitro.

5-10 km Po nekje 7km se proga neha opazneje spuščati in se zravna. Takrat sem tudi pojedel prvi gel. Tempo se je umiril, ampak je ostal še naprej zmerno hiter in to sem laufal zelo enostavno. Drugih 5km sem tako odtekel v času 20m45s, kar je še vedno hitro.

10-15km Na 10km sem bil v skladu z načrtom s povprečnim tempom pod 3h, z nekaj rezerve. Tempo držim res brez problemov in večjega napora. Opažam pa, da se temperature dvigujejo in uro po štartu ni več prijetno hladno.

15-20km Teren je valovit in le redko raven. Tempo je malo padel, ampak to predvsem zaradi vzponov. Niti nisem želel pretiravati. V teku sem tokrat užival, ob progi je bilo ogromno ljudi.

20-25km Polovičko maratona prečkam v 1h29m, kar je po planu. Noge se odlično držijo, zavedam pa se da je druga polovička težja in mi tokrat nekaj ne gre tek v klanec. Valoviti teren se nadaljuje, ampak v malo daljše klančke ne morem hitreje iti in tempo mi pade. Temperatura mi več ni ok, postaja vroče za tek.

25-30km Na km26 je še zadnji večji spust pred hribi, in tam mi kar zalaufa. Vem, da se kmalu začnejo t.i. Newton Hills, oz. štirje “rukerji”. Za trening to res ni problem, ampak po 25-30km pa ti relativno blagi hribčki niso več tako enostavni. In na teh hribčkih seveda upočasnim. Prvega še nekako naredim s tempom pod 5 min/km, drugi pač ne grejo tako hitro. Med hribčki je dostikrat še celo nekaj spusta, al pa vsaj nekaj ravnine. Vse skupaj pa traja okoli 7km (in tukaj se skupaj premaga okoli 100m višine).

30-35km No, tokrat znani heartbreak hill pride kar hitro in nespektakularno. Sem upočasnil, ampak nisem pa šel ultra počasi ali hodil. Vse Newton Hills sem naredil v času okoli 34 minut (leta 2022 37 minut), npr. Rok, ki je odtekel zelo dobro, kar tri minute hitreje. Tako da tukaj je zagotovo še možnost izboljšav. Heartbreak hill sem tokrat naredil v manj kot 5 minutah, ampak spet, počasneje kot bi želel.

35-40km Gremo navzdol proti Boston. No, to je fake news. Res da gre proga navzdol, ampak ima notri en kup majhnih vzpončkov. Prvi kilometer po vrhu še nekako gre hitreje, potem pa se upočasni tempo na tistega okoli km 23-26. Vročina me daje, ni nobenega vetra. Nič. Kar ne morem verjeti, da ne morem hitreje. Noge niso utrujene, samo jaz sem totalno out, brez energije, ne morem se ohladiti.

40-cilj Jao. Čim bližje cilju in meni gre vedno slabše. Verjetno sem zadnja dva kilometra res doživel tekaški zid, saj sem upočasnil za praktično 30s na kilometer. Preprosto ni šlo in sem več ali manj samo razmišljal ali bi hodil ali ne. In nisem. Ampak tokrat spet nisem nekaj hudo užival v teh zadnjih kilometrih. Prav vlekel sem se do cilja, in rezultat je temu primeren.

Epilog: Dobre priprave, dobra energija, fajno počutje in odlične noge, ampak vreme tokrat res ni sodelovalo. Bilo mi je preprosto prevroče v zadnjih 15 kilometrih, saj nisem bil aklimatiziran na temperature nad 20c. Sliši se smešno, ampak par temperaturnih stopinj lahko make or break the race. Niti ne vem ali mi je zmanjkalo energije na koncu, preprosto se je telo začelo upirati. In spet zadnjih 10km nisem užival v Bostonu. Zadnji trije kilometri so pa itak megla… 🙂 Sploh se nisem zavedal, da sem skoraj dobesedno krvavel 🙂 Čas? Hitreje kot pred dvema letoma, 3h10m21s, ampak spet, počasneje od pričakovanj. Sploh ni važno, Boston i’ll be back. Maraton #24 opravljen. Pa na koncu seveda počitek v parku, in epilog s Samuel Addamsom. In prihod nazaj v hotel malo pred polnočjo, saj je bilo treba proslaviti še odličen čas najboljšega slovenskega maratonca Kobeta, ki je bil skupno 17ti. In za čuda, obtičali smo v istem baru kot pred dvema letoma 🙂