Maraton Valencija 2023

Odločitev za Valencijo je padla pomladi. Na dan maratona v Parizu. Preprosto zato, ker ahilova tetiva ni bila v najboljšem stanju in sem hotel pozno jeseni odteči še en maraton. Da bi ohranjal upanje, da bo poškodba šla stran. In je šla…

Kot običajno sem si vzel dobre tri mesece za trening in z malo bolj resnimi teki začel začetek septembra. Seveda tudi tokrat ni šlo vse gladko v treningu – problem ni bila sicer poškodba, ampak to, da sem nekoliko spremenil prehrano, s tem se (nenamenoma!!) shujšal par kil in posledično bil oktobra popolnoma brez energije za kake hitre teke, kjer bi pilil hitrost in vzdržljivost. Še konec oktobra sem naredil Yasso 800 trening (10x800m v času 3 minute na interval), pa sem bil brez energije in nisem mogel držati želenih časov… Zato sem šel v sam maraton v Valenciji popolnoma brez pričakovanj. Kot običajno je bil A načrt pod 3h, B pa seveda 3h15m… C pa da pridem do cilja 🙂

Ko sem prišel v Valencijo je bilo zelo toplo za ta letni čas in petkov jutranji tek je bila prava muka – prevroče. Napoved za naslednje dni je bila sicer idealna – lepo, sončno vreme in ohladitev. In tako je tudi bilo na dan maraton. Spet sem izbral “ta hitre” Nike Vaporfly in si rekel kar bo bo. Tudi ahilova tetiva se nič ne pritožuje v njih. Sicer se je zjutraj, pred začetkom maratona zgodila mala nesreča – opazil sem, da se je podplat nekoliko odlepil – in to po manj kot 100 pretečenih km. In hkrati mi je vse dol padlo, saj sem pričakoval “gumi” defekt in posledično odstop.

Zjutraj je bilo hladno. Še ko smo stopili iz metroja je bila tema in hladno. Časa je bilo več kot dovolj za “zmrzovanje” in oddajo prtljage. In zaradi podplata nekako nisem imel nobene želje po teku… Počasi sem se preoblekel, oddal prtljago in šel proti štartnemu boksu. Zeblo me je kot mačka, ogreval se pa tudi nisem kaj preveč, saj mi ni bilo do teka… V boks (3h-3h15m) pridem med zadnjimi in potem se počasi začne večati napetost ob štartu. 5 minut pred štartom iz zvočnikom zadoni Sara perche ti amo in moram priznati, da me je ta remix popolnoma napolnil z energijo, pa še ogrel sem se…

0-5km Štart je bil razmeroma počasen. Ker sem štartal zadaj, sem šel prvi kilometer precej počasneje kot sem hotel in izgubljal precej energije s prehitevanjem počasnejših tekačev. Nekoliko se je odprlo šele po dveh kilometrih, ko je bilo precej lažje prehitevanje. Tudi cesto poznam, saj smo dan prej tukaj hodili – pa še čisto se približa pot morju. Zajčka na tri ure ujamem šele okoli petega kilometra. Tempo 4m:11s na km, 20m:51s.

6-10km Počutim se super, grem naprej in ne laufam z zajčkom. Zavedam se, da me bo prej ali slej ujel. Vseeno pa se precej držim nazaj in poskušam, da me skupina ne ponese preveč hitro naprej. Malo je sicer neprijetno na prvi postaji z vodo, kjer je bilo res veliko ljudi in se je naredila gužva… Ta del maratona poteka po široki cesti in je precej raven. Tokrat sem tudi spremenil kdaj jemljem gele – in sicer na vsakih 7km. Vglavnem načrt je tudi, da vsakih 7km odtečem v času 30 minut, kar bi me prineslo pod 3h. Tempo 4:11 na km, 20m:51s.

11-15km Niti ne vem kaj je tukaj dogajalo. Lep ritem. Nobene krize. Lahko bi tekel hitreje. Drugi gel vzamem na 14km in prvo uro odtečem 14,4km. Torej v skladu z načrtom. Tempo 4m:11s na km, 20m:51s.

16-20km. Podobno kot malo prej. Lep ritem, nobene krize. Ko gledam nazaj sem res lepo konstantno laufal prvih dvajset km. Tempo 4m:11s na km, 20m:50s.

21-25km. Polovičko naredim v 1h28m. S časom sicer zelo zadovoljen, ampak kar naenkrat se ne počutim več tako svež. In ujame me zajček, ki se ga ne morem držat. Ampak začuda ga stalno lahko držim na razdalji nekje 50m, ko se neha oddaljevati. Tukaj je bila pravzaprav največja kriza v glavi, saj mi je tek postal odveč. Tempo 4m:15s na km, 21m:17s.

26-30km. To so kilometri, ki se jih običajno najbolj bojim, saj tukaj začnem opazneje izgubljati. Ampak tokrat pa je kar šlo. Nekoliko sicer upočasnim, ampak potem pa kilometra 29 in 30 spet spravim tempo pod 4:10 na km… Noro. Tempo 4m:17s na km, 21m:23s.

31-35km. Trasa maratona zavije proti staremu delu mesta. Čakam, da bo večja kriza, ampak je kar ni in ni… Malo sicer upočasnim, ampak to je to. Ni toliko fizično, ampak bolj vse v glavi. Ni mi za trpeti… Grem pač naprej tako, da je lagodno… To je bilo na koncu najpočasnejših 5km na tem maratonu. Tempo 4m:22s na km, 21m:50s.

36-40 Krize ni. V glavi že računam koliko hitro rabim teči, da bom pod 3h. Tudi zajčka še vedno vidim. In ljudi je vedno več. Verjetno bi ob pravi spodbudi tokrat lahko stopnjeval in šel hitreje, ampak res ni bilo potrebno. Tempo 4m:21s na km, 21m:44s.

41-cilj Zadnjih par kilometrov je noro vzdušje. Ogromno ljudi in veliko sotekačev (kdo bi si mislil, da je toliko hitrih). Na koncu sicer malo spustim tempo in uživam. Ni mi za šprintat, bistveno je da grem pod 3h.

Čas je bil na koncu (vsaj zame) odličen. Cilj pod 3h je bil dosežen s časom 2h59m25s. druga polovica malo počasnejša, ampak razlika ni bila prevelika. Ko gledam nazaj bi verjetno na ta dan, ko je se vse poklopilo (še čevlji so zdržali), šlo hitreje 2-3 minuti.. ampak to res res ni bilo v planu.

23. maraton je za mano. Gremo dalje… Valencija bo pa vedno ostala v mojem srcu.