Po Bostonskem maratonu nisem imel nobenih načrtov. In ko je Uroš, ki je bil z mano v Bostonu omenil, da gre na Amsterdam sem si rekel, zakaj pa ne. Možnost je bila tudi Berlin, ampak tam sem bil že dvakrat, Amsterdam pa bi bil nekaj novega. Maraton tudi slovi kot zelo hiter, tako da bomo videli kako in kaj. Tokrat sem tudi prvič na tekmi preizkusil Nike Vaporfly 2%, tako da bi moral zagotovo biti kaj hitrejši.

Tokrat na srečo ni bilo nobene panike s hoteli in njihovimi cenami. Rezerviral sem CitizenM in še dovolj zgodaj, da je bila cena čisto ugodna.

Prevzem številk je bil v bližini olimpijskega stadiona, okoli 1,5 stran od hotela. Na prevzem sem prišel v petek popoldne in ni bilo neke pretirane gužve. V primerjavi z nekaterimi drugimi maratoni, pa tukaj dobiš le številko in majico. Nobenih letakov, oglasnih materialov, … nič (no, v Berlinu ne dobiš niti majice). Za spremembo tudi ok. Sam sejem pa je relativno majhen, po velikosti zelo podoben ljubljanskemu.

Start maratona je bil ob 9h na olimpijskem štadionu v Amsterdamu. Šel sem skoraj zadnji trenutek, kar sem skoraj obžaloval, saj je bila gužva za oddajo obleke res velika in je trajalo kar nekaj minut. Na sploh je bila gužva ogromna. Tudi vstop v stadion za mojo skupino (rumeno) ni bil nikjer jasno označen, tako da sem za ogrevanje moral narediti cel krog okoli štadiona. In na start sem prišel pet minut pred začetkom, tudi vredu (je bilo pa veliko pomanjkanje WCjem okoli starta, da niti ne omenjam dolgih vrst).

0-5 km Start je bil na štadionu in 200m je bilo treba preteči tam. Kljub mojem “hitrem” valu je bila gužva ogromna in treba je bilo kar malo samokontrole, da nisem po “zunanjem” pasu začel prehitro prehitevati. Na začetku je bilo par “hitrostnih” padalcev, ki so začeli v nepravem štartnem boksu, ampak ok. Takoj sem opazil, da maraton ne bo “tako” enostaven, saj je bilo stalno treba paziti na tračnice in različne podlage (asfalt, kocke, robnike, itd.). So pa, kljub gužvi prvi kilometri hitro minili. Začel sem hitro, ampak spet nič bistveno hitreje od tempa, ki sem ga želel. Po dveh kilometrih smo vstopili v Vondelpark in tek tam je bil pravi užitek (pa nobenih tračnic od tramvajev). Kmalu pridemo do Rijksmuseuma in območja muzejev. Tempo teh prvih je bil relativno lahkoten, brez prehudega napora (21:08 minut, 4:14 na km)

6-10 km Maraton se nadaljuje točno tako kot sem načrtoval. Brez velikih sprememb tempa, nadaljevanje zmernega tempa. Med 7 in 8 km (ravno tam, kjer imam hotel) so malo zmotile tračnice, ampak ni bilo panike (20:59 minut, 4:12 na km).

11-15 km Tempo, kot sem ga načrtoval, ki ga je zmotil samo en zelo oster ovinek (za 180 stopinj). Pravzaprav, v primerjavi z nekaterimi drugimi maratoni je tukaj več ostrih ovinkov. Po 13,5km pridemo do kanala Amstel (21:08 minut, 4:14 na km)

16-20 km Tek ob kanalu. Zgleda zanimivo, vendar kanal sčasoma postane kar dolgočasen. Od začetka do “obrata” je skoraj 6km. V vsako smer. Poleg tega je pihal proti veter, tako da sem stalno iskal zavetrje, pa še tekli smo rahlo navzgor. Mi je pa tempo na koncu kanala uničil most, kjer je bil oster ovinek (gor in dol), da klanca niti ne omenjam. Malo pred dvajsetim kilometrom me je tudi ujel zajček za 3h.(21:11, 4:14 na km).

21-25 km Sedaj je bil veter v hrbet, tako da vsaj z vetrom ni bilo problemov. Zaenkrat še brez problema sledim zajčku na 3h in polovičko prečkam v 1h29m17. To je čisto skladno z načrtovanim končnim časom. Želel bi si mogoče malenkost hitreje, ampak Ok (21:13, 4:14km).

26-30km Dirka se je tukaj zame pravzaprav šele začela. Ob kanalu je bilo kar malo naporno teči za psiho, in počasi sem začel zaostajati za zajčkom. Pozna se utrujenost po prvi polovici in počasi zavijamo stran o kanala, v eno industrijsko četrt. Pravzaprav nič posebnega za zamotiti psiho 🙁 Žal se je zamotil tudi moj tempo, ki je nekaj upadel takrat, ko sem zgubil stik z zajčkom . (21:52, 4:22 na km)

31-35 km Psihično sem tukaj čisto padel. mogoče tudi pomanjkanje energije. Rekel sem si, da ko pridem nazaj do kanalov, bom spet pospešil. Na km 32 sem imel tako do sub 3h maratona v cilju samo še 43 minut in 10km. Zgleda preprosto, pa vendar ni bilo. Psiha niti ni hotela hitreje, in je čakala Rijksmuseum, da bi ponovno hitreje tekla. Morala je tudi dol padla, ker sub3h maraton se je umikal z vsakim korakom, muzeja pa ni bilo nikjer (22:37, 4:31 na km).

36-40 km Muzej se je končno prikazal, in glede na to, da sem vedel, da so so do konca še 4km sem si rekel, da tukaj pospešim. Zavedal sem se, da je cilj A, torej sub3h maraton, že padel v vodo, tako da se je bilo težko psihično pripraviti. Ampak je šlo, še zlasti skozi Vondelpark (22:40, 4:32 na km).

41-cilj Ob prihodu iz parka se zavem, da sta do cilja še smo dva kilometra in ob tem temu bom za sub3h zaostal za 3-4 minute. Morala pade v vodo in odločim se, da je bistveno samo končati maraton. Na koncu končno štadion, in namesto da šprintam, se odločim za lahkoten tek in s tem lagoden tempo (4:43 na km).

Epilog: Zame hiter tek in zelo dober rezultat. 3h03m20s. Priprave, maraton, vse je šlo tokrat po načrtu, brez kakih poškodb. Žal se ni izšlo s časom, ampak moram biti zadovoljen. Razen to, da so me čevlji ožulili, nisem imel po teku kakih hujših bolečin v nogah. Tudi po stopnicah gor in dol sem šel brez problema. Maraton je hiter, mogoče za moj okus malo preveč ostrih ovinkov. Sicer je profil kar brez veliko višincev, ki pa jih ob pod-in nad-vozih kar nekaj nanese. Ampak spet, precej manj kot Pariz, pa tudi Dunaj. V vsakem primeru, maraton št. 19 opravljen (če zraven ne štejem še tekem ultra dolžine).