Na poti iz Dordogne proti dolini reke Tarn sva imela dilemo. Bil je vročinski val in vprašanje kam spati. Ali še celo do Toulousa ali pa kako srednjeveško mestece. In posebnost teh vasi/mestec je, da so prav tako lepa kot tista v Provansi in hkrati precej manj turistično obljudena. In tako sva pristala v vasi Puycelsi.

Vas Puycelsi je nastala pod budnim očesom benediktinskih menihov iz opatije Aurillac v 10. stoletju. Stoji visoko nad desnim bregom reke Vère. Vas je pravzaprav utrdba z visokimi zidovi in je bila v 13. in 14. stoletju večkrat oblegana, hkrati pa menda nikoli ni bila zavzeta s silo. Leta 1830 je imela skoraj 2000 prebivalcev, po prvi svetovni vojni pa je začela razpadati. Potem ko je bila skoraj zapuščena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so jo lepo obnovili in danes spada med najlepše vasi Francije. V njeni bližini je še nekaj podobnih “hilltop” vasi (npr. bolj znani Cordes-sur-ciel), pokrajina pa je super. Zelena, gozdovi, polno vinogradov…

Spala sva v t.i. starem hotelu – L’ancienne auberge, ki je pravzaprav edini “hotel” v sami vasi. Lokacija je super, direktno zraven cerkve, v čistem centru vasi. Tudi sobe so lepe. Ima pa en velik problem – nima klime, in če je zunaj 38c, ventilator na stropu nič kaj ne ohladi 🙁