Reka Tarn je okoli 380km dolga reka v centralnem masivu Francije. Obiskala sva t.i. sotesko reke Tarn, kjer je reka tudi najbolj “divja” in pokrajina impresivna. In res, okolica je resnično paradiž za trekinge in aktivnosti ob vodi.

Spala sva v verjetno najboljšem hotelu daleč naokoli. Hotel de la Muse et du Rozier, ki se nahaja direktno ob reki. Sproščujoče. Načeloma sem hotel tukaj rezervirati več dni, pa je bilo, podobno kot vsa ostala prenočišča v okolici, zelo razprodan. Ampak sva ta dvodnevni postanek zelo dobro izkoristila.

Seveda sem takoj naredil plane kaj videti in zjutraj sem odtekel na bližnjo vzpetino – Rocher du Capluc – skala visoko nad reko, na vrh katere vodi najprej strma cesta do zapuščene vasi Capluc, potem pa še tri zelo dolge in izpostavljene lestve. Definitivno tole ni za nekoga z vrtoglavico. Mi je bilo takoj žal, da tukaj nisva več dni, saj je okolica odlična za trail running…

Ker se je vročinski val nadaljeval in sva se odločila, da bova raje vročino “preživela” ob reki v hladu, sem se odločil, da grem na kajak spust po reki Tarn. Imajo več opcij, ampak izbral sem nekoliko težjo, ki vodi tudi mimo hotela in je dolga 11km. So rekli, da bom rabil 3-4 ure. No, mogoče res, če greš na piknik. Jaz sem rabil malo manj kot dve uri. Kajak je bil super za začetnike. Odprt in stabilen, načeloma ga ni lahko prevrniti. Se pa da, če ne znaš. Enkrat sem spregledal podvodno skalo in me je “zataknilo” in prebrnilo, drugič pa sem se, po najtežjem delu, preveč sprostil, eno brzico vzel preveč lagodno in posledica je pa pač bila, da sem kar nekaj časa plaval za kajakom in veslom… Če primerjam, je težavnost brzic malenkost višja od tistih na spodnjem delu Kolpe. Ravno prav za začetnike. S tem, da je zgornji del soteske bolj miren.

Na pol poti skozi sotesko sem opazil dim, ki se je valil iznad grebena, kjer je bil ob reki naš hotel. Vedela sva, da je v bližini razsajal požar, ampak ta dan se je pa zelo razširil. Ko sem prišel na cilj povejo, da je že kar nekaj cest zaprtih in da so, zaradi varnosti, tudi oni prekinili s kajak izleti za ta dan. No, midva potem hitro šibneva naprej, da ne bi obtičala – najina naslednja rezervacija je bila 200km stran. Naslednji dan potem bereva, da je bila s požarom še hudo – evakuirali so bližnje vasi in tudi goste iz najinega hotela – pravzaprav je dobro, da sva odšla naprej. Usoda je pač tako hotela.