V Tokyo sva potovala kar z vlakom – bullet train Shinkasen – to je njihov najhitrejši vlak. Po pravici povedano ni občutek nič drugačen kot na japonskem bullet vlaku ali belgijskem Thalysu. Ampak je vseeno fajn in imam take vlake precej raje kot pa letalo. Poleg tega se med Tokyom in Kyotom ne splača leteti. Vlak traja okoli 2 uri in 30 minut in greš iz centra in prideš v center. Letalo pa vsaj na tej razdalji ne leti dolgo, ampak precej dlje traja da prideš na letališče in iz letališča, ter seveda čakaš na letališču. No, priznam, mogoče bi bil razgled na goro Fuji lepši.
Hotel sem rezerviral rahlo ven iz centra – tudi zato, ker sem enkrat želel bivati v tradicionalnem ryokanu – to je japonskem b&b. Imenoval se je pa Luck You. Zanimivo ime. No, na zunaj ni bil nič posebnega, notri pa je bil super. Osebje zelo zelo prijazno in ustrežljivo. Ker je tipični japonski, je bilo tudi spanje na tatamiju tudi zanimivo. Meni osebno ena žimnica ni bila dovolj, dve sta bili pa super. Posebno doživetje je bil tudi onsen, oz. public bath, ki se je nahajal samo čez cesto. In v ryokanu smo dobili vse potrebno, tudi brezplačen vstop.
Ker sva bila v Kyotu le malo časa sem naredil natrpan program ogleda templjev in znamenitosti. In ta plan se je porušil še prvi dan… No, začela sva z ogledom centra in Nishiki marketa, ki je osrednje nakupovalno središče za hrano (in spominke) v Kyotu. In vsa hrana tam te naredi kar lačne. Od prvotnega načrta so od templjev ostali v načrtu samo Shoren-in, Chion-in in Kiyomizu-dera. Moram priznati, da je bil prvi tudi najboljši – predvsem zato, ker je bilo tam notri zelo malo ljudi. Skupaj z vrtom je zelo lepo urejen in notri je prav spokojno mirno vzdušje. Chion-in je najpomembnejši in največji tempelj za vernike. Mene je rahlo razočaral, saj je bila glavna stavba zaradi prenove zaprta – je bilo pa zanimivo poslušati mrmranje in molitve menihov. Kiyomizu-dera je pa daleč najbolj fotogeničen tempelj. Žal ima eno pomanjkljivost, in to je da obnavljajo. Škoda, nič od fotogeničnosti, saj so povsod delavski odri. Ampak vseeno, lahko si samo predstavljam kako zgleda tukaj ko cvetijo češnje ali pa jesensko listje spreminja barve. Kar je najbolj zanimivo je to, koliko ljudi se oblači tukaj v tradicionalna oblačila. Seveda so to samo turisti (in zelo veliko kitajskih turistov), pa vendar. Zanimivi prizori. Proti večeru sprehod po delu mesta Gion – ki je polno restavracij, barov, predel je tudi znan po gejšah.
