Ko sem se pred leti prvič peljal s hitrim vlakom med Brusljem in Parizom sem si mislil… to je pa hitro! In je res hitro. In proge so kar razvejane v Franciji (TGV), obstaja tudi povezava med Brusljem/Parizom in Londonom (Eurostars), Bruselj je tudi povezan z Nemčijo, Nizozemsko in Francijo (Thalys), svoje hitre proge imajo tudi nemci (ICE), par prog je tudi v Italiji (Frecciarossa). SKupaj vse te proge omogočajo hitrosti do nekaj čez 300kmh, in jih je v Evropi manj kot 5000km.

Mogoče se to zdi veliko. Pa vendar, kitajci razmišljajo veliko. Hitrih prog je trenutno več kot 16.000km, s tem da je najdaljša linija dolga kar 2300 km (Peking-Guangzhou). In to še ni konec, saj se načrtuje še za približno 10.000 km železnice. Po drugi strani so pa stroški seveda ogromni, nekako se ocenjuje da so stroški izgradnje omrežja do sedaj stali preko 300 milijard USD. In zaenkrat povečini linije še delajo z izgubo, saj je bil začetni kapital pač ogromen. Je imelo pa to velik vpliv na letalske prevoze, saj so morale letalske družbe precej znižati svoje cene, če se želele ostati konkurenčne.

Tako je na Kitajskem nekaj čisto običajnega, da ob možnih alternativnih prevozih, razmišljaš tudi o hitri železnici. Pa čeprav greš na pot v več kot 1000km oddaljeno mesto (kot iz Ljubljane do Pariza), kamor običajni vlak vozi skoraj 14-15 ur. Letalo? Seveda… ampak skoraj ni več alternativa na relacijah krajših od 500m, saj je preveč čakanja na letališčih, ki so še celo nekje na obrobju mest. Npr. Xi’An je od Peking približno 1200km. Vožnja z vlakom traja približno šest ur, z letalom malo manj kot dve uri. Vendar je pri letalu treba všteti še precej dodatnega časa (in stroškov?!) tako da je razlika med obema prevozoma precej manjša. In še nekaj. Udobje je na vlaku precej večje kot pa na letalu. In nič ne trese 🙂

Kitajski hitri vlaki imajo tri razrede – drugi, prvi (first) in poslovni (business). Razlika je seveda v udobju, saj je v drugem v vrsti 6 sedežev, v prvem pa 4. Poslovni razred je ekvivalent “first” classu na letalih in nudi maksimalno udobje. Cene so seveda višje od običajnih vlakov – npr. med Pekingom in Xi’Anom (1200km) je drugi razred približno 3x dražji od osnovnega sedeža na “počasnem” vlaku in stane okoli 70 EUR, prvi okoli 115 EUR. Poslovni je še enkrat dražji od prvega in na tej relaciji stane okoli 230 EUR. Ja, letalo bi se dalo dobiti že za precej manj 🙂

V Pekingu so odhodi hitrih vlakov iz dveh postaj – zahodne in južne. In seveda je brez pomena omenjati, da so te postaje že same po sebi ogromne. Njihova značilnost je tudi ta, da je vstop na postajo možen le če greš skozi pregled prtljage, pregledajo ti tudi vozovnico in potni list. Kar me je presenetilo je bila velika točnost. In vse poteka hitro, relativno organizirano. Načeloma vagona ni težko najti, saj je vse dobro označeno.

Ko se vlak začne voziti skoraj ne opaziš. Ma, v primerjavi s Thalysom med Brusljem in Parizom je ta vlak precej bolj miren. In udoben, saj je prostora za noge res ogromno. Počutiš se kot na letalu, samo da ne letiš. No, skoraj. Saj celotna proga poteka na višini, na betonskih stebrih.