Chicago Marathon 2013

Plan:
Tiha želja je tek pod tremi urami, v vsakem primeru pa izpolnitev norme za Boston. Kar pomeni par minut hitreje kot pa 3:15

Vreme:
Sončno. In relativno toplo. Kljub temu, da je bil štart ni bilo premrzlo. Mogoče bi si kasneje želel še kakšno stopinjo manj.

Pred tekmo:
Expo je bil zelo fajn. No, vsaj prevzem številk, ki je potekal RESNIČNO hitro. Če nimaš časa lahko vse skupaj urediš le v nekaj minutah. Sam razstavni prostor ni bil nič posebnega, npr. pogrešal sem Adidas.

Chicago maraton je zelo prijazen do tekačev (kljub zgodnjemu štartu), saj je mestni prevoz relativno učinkovit in štart ni daleč. Od doma sem tako šel ob 6:30, ob 6:50 pa sem bil že pri vstopu v prireditveni prostor. So pa na veliko preverjali torbe, varnost je seveda na višku. Tudi v bližino štarta so spuščali samo imetnike številk.

Tek:
Tokrat sem bil postavljen v box A (pod 3:10 maraton), ki je bil čisto spredaj in pred nami so bili samo elitni tekači. Kul. In tudi štartamo samo nekaj sekund za njimi. Štart je kar hiter, vendar vseeno dovolj lagoden da lahko normalno tečem. Gužve ni prevelike. Prvih nekaj km gre proga po downtownu, mimo najvišjih nebotičnikov. GPS signal je bolj ne kot ja, in po temu se ne morem orientirat, tako da na začetku nimam pojma kako hitro tečem. Ampak po občutku čisto vredu, tam malo čez 4 minute na kilometer. In res, prvih 5 kilometrov pretečem v 20m40s. V podobnem tempu tudi naslednjih 5. Počutim se odlično in tudi ko obrnemo nazaj proti mestu še vedno držim tempo brez problema. Pravzaprav vsakih 5 km tečem v zelo podobnem tempu, okoli 21 minut na kilometer. Na polovici seveda precej izboljšam osebni rekord na 21km (1:27:56) in že začnem računati kako hitro bom dokončal maraton.

In to je bila napaka. Namenoma rahlo upočasnim, saj letos nisem imel dovolj dolgih tekov (po maratonu aprila samo dva daljša od 20km, od tega enega že maja), ker nočem tvegati kakega krča. Ki ga na srečo še nikdar nisem doživel pri teku. Tudi ko pretečem 30k v času 2:06 si mislim, da pod tri ure bom prišel brez problema, saj imam še 54 minut. Kar sploh ni tako hud tempo za 12km. Srčni utrip je še naprej kontroliran. Kljub temu da telo bi še, pa glava tokrat ni na mestu, in stalno samo razmišljam koliko je do konca (kar je napaka) in za koliko minut bom pod 3 urami. Po km 30 se mi tako povprečni časi na km že dvignejo nad 4:20 na km, najpočasnejši pa je km36, ki je “trajal” kar 4m30s. Ko preživim psihično krizo imam dejansko do konca samo še par kilometrov, ko ugotovim, da bo čas fantastičen. 100% fajn pod trema urama, in motivacija mi pade, želim samo še priti do konca. Vidim do konca oznako 2 in si mislim, wau. To sem še hitrejši kot sem prvotno mislil. Žal pa je bila oznaka 2 milji (3,6 km) in ne 2 km. Kar ugotovim prepozno, saj 40 in 41 km pretečem res ležerno, v času 4:29 na minuto. Šele ko ugotovim, da sem se zmotil v računanju pospešim 🙁 zadnji kilometer tako precej pospešim (in tam me ubije zadnji vzpon), kljub temu pa je čas fajn pod 4 minute na kilometer. Žal pa sem to ugotovil prepozno, tako da sem zgrešil mejo treh ur le za 5 sekund.

Na koncu v cilju s časom 3h00m05s. Malo nezadovoljen, malo ožuljen, ampak nič prehudega zmatran, čutim pa noge, saj se pozna pomanjkanje kilometrine. Ampak sedaj, ko gledam nazaj, vidim da sem vseeno tekel zelo dobro in da sem sposoben iti fajn pod 3 urami. Samo malo manj moram računati. Ker enkrat se ti ura ustavi na pravi, drugič na napačni strani želja. Izboljšati osebni rezultat za več kot 10 minut tudi ni slabo.

Uradna statistika:
uvrstitev: skupno 897 spol 809 kategorija 113
neto čas: 03H 00’05”

po odsekih:
5 km 00:20:40
10 km 00:41:23
15 km 01:02:13
21,1 km 01:27:56
25 km 01:44:33
30 km 02:06:10
35 km 02:28:15
40 km 02:50:26
čas na kilometer: 00:04:15

Garmin mi je tokrat pokazal, da sem pretekel 42,24km, z višinsko razliko 30 metrov in povprečnim srčnim utripom 164 bpm. Najvišji utrip je bil ravno v zadnjem kilometru (179 bpm), ko sem poskušal popraviti kar sem v zadnjih kilometrih pokvaril.