V Avstriji so v zadnjih letih naredili kar nekaj ekstremnih ferat. Ena izmed najlažje dostopnih je ferata v Železni kapli – na razglediščno točko nad reko. To je ena izmed najtežjih ferat v naši bližini, saj je ocenjena D/E, kar pomeni zelo visoko težavnost. Dostop je enostaven, saj se avto pusti kak kilometer po Železni kapli, hoje do izhodišča pa je cirka 5 minut.

Vhod v ferato je ob rečici Bela (malo prej so napeljena tudi vrvi, samo tisto ni ravno za plezat), in kratek uvod se začne s težavnostjo C, potem se pa ob prečnici strmina zravna (B/C). Sledi razpoki navzgor, s težavnostjo C/D do izravnave v gozdu. Sledi par krajših težjih predelov, vendar ni nič prezahtevno, niti pod previsom (C). Še malo sprehoda po gozdu, in zabava se začne z glavno steno. Najprej s težavnostjo B/C, ki pa pod previsom postane ekstremno težka (D/E). Tukaj so v pomoć skobe, ki pa so zelo na “široko” nameščene. Poleg tega tukaj stena visi, in je za par gibov potrebne kar precej moči v rokah. Po tem najtežjem delu je nadaljevanje precej lažje, saj nikjer ne preseže ocene višje kot C. Je pa plezanje zelo nepraktično, saj ob zajli ni nobenih dobrih oprimkov, ti so kar meter ali še več stran. Tako da… ali plezanje stran od zajle ali pa vlečenje po zajli. Po cirka 2 do 2:30 in 239 višinskih metrih je konec. Do lepega razgledišča se je treba še malo spustiti, in tudi navzdol je treba še parkrat poprijeti za zajlo.

No, moje mnenje. Ferata je totalno posiljena čez skalo, ne sledi neki logični smeri (stebrom, počem, oprimkom). In tako je skoraj nemogoče da bi jo preplezal brez vlečenja za zajlo. Je fajn za pogledat, kako ferata ne sme biti narejena. Tudi atraktivno je speljana nad rek. Ampak za kakšne plezalne užitke pa ni. Za najtežji del je potrebne kar nekaj moči v rokah, in kak prusik za počivanje je zelo priporočljiv. Seveda je predpogoj za ferato tudi popolna varovalna oprema! Ni fajn, in ni za ponavljanje. Razen če bi rad malo treniral moč v rokah…