Sele ko se je pokazal nov dan, je Afrika pokazala svoj pravi obraz! Ko sva se včeraj zvečer vozila v temi iz letališča nisva veliko videla, danes pa… Ker stanujeva v hostlu malo ven iz samega centra Kampale, morava vzeti do mesta matatu (kombi). Promet je pa izredno gost, mesto je pa prašno (rdeč prah v zraku). Teh matatujev je ogromno, in v mestu nastane pravi prometni zamašek. OK, poleg količine je zanimiva tudi cena – v eno smer 300Usch (recimo, da 36 SIT), v drugo smer pa 700… Zakaj ne vem, te afričani imajo svojo logiko… Imajo pa dva zelo velika “taxi parka”, od kamor se lahko pelje praktično kamorkoli po Ugandi…

Samo mesto ni nič posebnega… Kot sem že omenil, veliko prahu in ogromno matatujev (sicer ni okolju prijazno, ampak če pomislim, v vsakem matatuju se pelje po 10-15 ljudi, pri nas pa eden), ogromno ljudi, vse skupaj pa deluje kar varno. Ljudje so ful prijazni, in nič kaj vsiljivi, kot so bili na Kubi. Seveda se je popoldne ulilo za cirka eno uro. In potem… ves tisti rdeči prah je ratal rdeče blato 🙂

Proti večeru (tukaj se stemni ob 19h) gremo z eno irko do bližnje cerkvice, od koder je menda super razgled na Kampalo. Gremo mimo šole, in verjetno v življenju se nisem obljubil toliko ljudem (šolarčkom), da jim bom pisal email. Nekateri so se hoteli slikati in potem svojo fotko po mailu… Očitno internet prihaja tudi v najbolj odročne kraje – menda imajo internet kar v soli. Zanimivo in zabavno. In predvsem lepa izkušnja…

Kako naprej? Očitno je situacija na severu Ugande stabilna, zato greva jutri za nekaj dni do Murchinson falls, – na prvi krajši safari… V četrtek prideva nazaj, in če bo sreča že v petek ujameva bus v Kabale, ki lezi tik ob meji z Ruando in bo tudi najino izhodišče za gorile… Tam bova par dni ob jezeru in verjetno bova obiskala Ediriso, to je dobrodelno organizacijo, ki jo vodi Slovenec Miha.

Dovolj za danes. Zdej ne bo neta par dni.