Drugič v Radencih. Popolnoma nenačrtovano, saj sem se prijavil par dni pred maratonom. Mesec prej sem bil v Bostonu, in od takrat sicer nisem načrtovano treniral, ampak nekako vzdrževal pripravljenost. Maraton treh src je sicer najstarejši slovenski maraton in ima tudi posebnost, saj zavije preko državne meje tudi v Avstrijo. Je znan po tem, da je eden najbolj “ravninskih” slovenskih maratonov z minimalno višinsko razliko, a hkrati tudi vremensko eden izmed bolj zahtevnih – vročina zna biti maja kar huda. Tokrat sem prespal kar v bližini, med Lenartom in Mariborom, pri jezeru Pristava. In bilo je super.
Na prizorišče prispem približno uro pred maratonom in je bilo kar zahtevno najti parkirišče. Še dobro, saj pot od avta do štarta (skoraj 2km) izkoristim kot ogrevanje. Na štartu običajna banda, cela ekipa iz Bostona. Nismo imeli sicer enakih planov, pa vendar. Moj plan je bil soliden tek, brez namena iti do konca moči, tam nekje okoli 3h10m.
Štartam z Rokom, ki je imel v Bostonu precej nesreče s počutjem. Štartal je suvereno, s tempom okoli 4m10s na km. In to je bil res lep, konstanten tempo, brez pospeševanj ali upočasnitev. Držim se ga prvih 21km, ko čutim, da cel maraton vseeno ne bo šlo tako hitro. Izza jutranje megle (ki je lepo hladila) je počasi začelo sijati sonce in temperature so se dvigale. Tam ga spustim naprej in upočasnim, z njemu naprej pa gre še en tekač. Upočasnim ene 15-20s na km in tak tempo potem lepo držim naslednjih 13-14km. Tisti tekač pred mano je vseskozi v vidni razdalji (200-300m pred mano) in ga sploh ne morem dohiteti. No, dohitim ga na kilometru 35 in ga tudi prehitim,… In kar naenkrat nimam več koga za loviti pred sabo, tako da se odločim, da bom pač na izi pritekel do konca. Vročina je sedaj že kar huda, tako da bistveno hitreje verjetno niti ne bi mogel – tukaj se pozna odsotnost daljših tekov v vročih razmerah. Zadnjih 6-7 km torej grem s hitrostjo okoli 4m45s na km…
V cilj pritečem brez večjih problemov in napora. Čas? 3:05:34 kar je zelo vredu čas in tudi hitreje kot Bostonu. Skupno dvajseto mesto, in prvo mesto v starostni skupini. Za tekačico pred mano sem zaostal okoli 3 minute, tako da je glede na veliko razliko čisto ok, da se nisem spustil v kak hitrejši tempo v zadnjih kilometrih. Je pa bil npr. Rok v drugi polovici od mene hitrejši za kar 7 minut…