Letel sem z Turkish Airlines. Povezave so sicer dobre (3x na dan iz Istanbula), ampak večina poti je kar ob nečloveških urah. Vseeno mi je tja grede uspelo uspelo zaspati za ene tri ure, tako da sem v Tashkent zjutraj prišel svež. Sama mejna kontrola je hitro minila in uradnica je bila prijazna. Pa še vize ne rabimo za do 30 dni. Edino prtljago se je čakalo celo večnost…

Uradna valuta je uzbeški som (UZS), ki pa se sooča z relativno visoko inflacijo. Menjava je relativno enostavna, bodisi na bankomatih, bankah in menjalnicah. Kar sem opazil, se tečaji med sabo bistveno ne razlikujejo, je bilo pa na bankomatu bolj ugodno kot v menjalnici (ali hotelu). Bankomati so sicer večinoma samo v večjih krajih, pa še tam občasno ne delujejo (npr. v Khiva). Je pa zelo priročen bankomat takoj na letališču, in tudi sam sem tam dvignil 1,5 milijona somov, kar je zneslo približno 120 EUR. S kartico je možno plačati zelo redko, pa še to na parih krajih samo v večjih mestih (npr. Tashkent). Deluje pa na kartico (in tudi Apple pay!!) tashkentski metro, ki stane ob plačilu z gotovino 1700 somov, s kartico pa med 1000 in 1500 somov (odvisno od banke, torej med 0,07 in 0,14 EUR). Glavne jedi v restavracijah so nekje med 20.000 in 60.000 somov, pivo med 15.000 in 40.000 somov, različne juhe pa med 15.000 in 35.000 somov (vse seveda odvisno od restavracije in lokacije).

V Uzbekistanu je uradni jezik uzbeščina, ki je tudi materni jezik večine prebivalcev države. Spada med turške jezike in je bogata z zgodovinskimi vplivi, saj je skozi stoletja prevzela besede iz arabščine, perzijščine, ruščine in drugih jezikov. Uradna pisava uzbeščine je latinica, in tukaj je prišlo v zadnjih desetletjih do zavestnega odmika od cirilice – kot je pojasnil lokalni vodič, se status latinice/cirilice spreminja na vsake toliko časa. Ruščina pa, čeprav ni uradni jezik, še vedno igra pomembno vlogo v v vsakdanjem življenju – praktično vsi starejši od 15-20 govorijo rusko, veliko se jih v ruščini tudi sporazumeva. Da niti ne omenjam cirilice… Mladi pa… velika večina jih ima vsaj osnovno znanje angleščine, ampak velika verjetnost je, da v vsakdanjem življenju in sporazumevanju angleščine pač ne moraš uporabljat. Povezovalni jezik, tudi v odnosih s sosednjimi državami, je ruščina.

Pot je šla po dnevih takole – skupno 9 noči, in precej potovanja.

1 dan – Tashkent
2 dan – Tashkent + okolica (ogled korejskega kolhoza in sončne peči), zvečer let v Nukus
3 dan – regija Karakalpakstan in izlet do obal nekdanjega Aralskega morja
4 dan – Nukus in vožnja do Khive
5 dan – Khiva
6 dan – vožnja do Bukhare (vlak)
7 dan – Bukhara
8 dan – vožnja do Samarkanda (avtobus)
9 dan – Samarkand
10 dan – vožnja do Tashkenta (vlak), še zadnji obisk Tashkenta
11 dan – let domov

Tokratna tura je bila nekaj posebnega, saj je bila to prva tura te agencije v Uzbekistan, na njej je bil ustanovitelj in tudi lastnik Nick, kot posebni gost in predavatelj pa je bil Calum Mcleod, avtor več vodnikov po Uzbekistanu. Skupina je bila zelo raznolika, od 8 do 80 let, večina angležev, preostalih nekaj pa nas je bilo iz Evrope in severne Amerike. In vse skupaj se je zdelo kot friends&family tour, saj nas je veliko določeno obdobje živelo na Kitajskem (in se tudi od tam poznamo), par pa je bilotudi rednih gostov Koryo tours.