Vcasih se je fajn vracati v kraje kjer si ze bil. Paraty je eden izmed takih krajev, kjer sva bila cirka 10 let nazaj in je verjetno eno najbolj ohranjenih kolonialnih mest v Braziliji. Ok, stari mestni center spada med te ohranjene dele, vse ostalo je… novo.

Tole “pokrajino” je pravzaprav odkril Amerigo Vespucci, ki je pristal nekje tukaj v okolici in rekel: “oh! Deus, se na terra houvesse um paraiso, nao sera muito longe daqui!”. Ce je na zemlji kje raj, potem ni dalec od tukaj. No, takrat mesta se ni bilo, so bili pa ze vsi otocki in zalivcki naokoli.

Mesto je postalo pomembno tam nekje v 17 stoletju, ko je bilo obvezen postanek na poti med pristaniscem v Riu in rudniki v pokrajini Minas Gerais (tukaj je bila najbolj enostavna pot cez hribe). Vglavnem, danes mesto okupirajo samo se turisti – domaci in tuji.

Torej, kaj se je spremenilo v zadnji desetih letih. Takrat se sploh ni dalo dobiti prenocisca, danes je tukaj prek 200 pousad. Neverjetno se je razsirilo. Se vedno pa povsod nekaj delajo, da niti ne omenjam krdelo potepuskih psov, ki so se vedno tu. Pa cene se tudi niso spremenile, se vedno je drago kot zafran. Ampak tale Pousada guarana je pa res kul. Malo sicer dalec iz starega mesta, ampak zelo relaxing.

Tranquilo. Sploh ne vem ce bi se premaknila kam naprej. Ne vem. Mogoce. Ali pa tudi ne.