Archive

Archive for the ‘šport’ Category

Sprint triatlon Koper

junij 18th, 2013 Comments off

Vreme: Vroče, eden najbolj toploh dni letos, vendar ni bilo panike. Za kolo je bilo super, za tek malenkost prevroče. Pihal veter iz morja, ki je žal delal precej velike valove in pihal lepo v prsa na kolesu.

Prijava: Hitro. Učinkovito. Vse info na tabli zraven. Bolje kot v Portorožu. Ob prijavi dobiš bidon in par stvari notri, nič posebnega. Kar draga tekma.

Check-in kolesa in druga organizacija: Kar hitro, za vsako tekmo na voljo samo en slot in bilo je relativno malo časa. Ampak prav veliko za tak sprint ne rabiš. Spet je bilo kar precej ljudi tako da smo bili kot sardine. Veliko grajo pa si prisluži check out, saj so pač odprli menjalni prostor in to je bilo to. Vsak je lahko odpeljal ali vzel kar je hotel. Čisto nobene varnosti.

Tekma:
Plavanje: Valovito, težka orientacija, saj se je ob valovih še plavalo ob soncu. Žal je bilo premalo redarjev, ki bi te vrnili nazaj na traso če si zaplaval par deset metrov iz poti. Proti soncu je še kar šlo, potem sem se pa izgubil v orientaciji in na koncu moral plavati čez zaščitno ograjo. 18:32. Pod pričakovanji, razočaran. Aja, neopren je bil prepovedan.

T1: začetek je bil kar obetavan, potem me je pa nekaj zmedlo in se pozabil obleči kolesarske čevlje… Po 5 metrih ugotovim, da je nekaj narobe in grem seveda nazaj 🙂

Kolo: Čas sam ni bil nekaj posebnega, pravzaprav sem bil slabši kot povprečje. Ampak tokrat sem kar zadovoljen s kolesom. Pelje se 4 kroge, problem je bil samo v tem, ker sem prišel tako pozno iz vode, da nisem mogel ujeti nobene pametne skupine. Na začetku sem večinoma prehiteval, prehitel me je vodilni, ki pa je kar letel in tudi v zavetrju nisem ravno zmogel. Ena večja skupina pa je bila mogoče minuto pred mano, vendar se ji nisem mogel približati. Prva dva kroga sem tako vozil več ali manj sam. V tretjem krogu (na polovici) se končno oblikuje skupinica treh in se dobro izmenjujemo, tako da ne rabim več toliko energije. 37:32 in 21,5km, povprečna malo pod 35kmh. Da bi bil vsaj blizu povprečja bi moral biti hitrejši kake 2 minute. Ni veliko, ampak tam se mi je zdelo ogromno.

T2: če ne štejem pospravljanja očal, čelade in plavalne kape, je bila menjava kar dobra.

Tek: Solidno začel, vendar me je temperatura uničila. 2 in 3 km sem bil tako ornk prepočasen, k sebi sem prišel tako šele v zadnjih dveh kilometrih. Tole sicer ni bilo točno 5km, ampak dalo bi se teči precej hitreje. 20:23.

Za konec ocena? Skupni čas na koncu 1:18.29 je bil majhno razočaranje. Sem mislil, da bom vsaj ene 3-4 minute hitrejši. Tudi tek ni šel tako dobro kot sem pričakoval. Imam pa še precej rezerve pri plavanju in posledično pri kolesu. Drugače je pa fajn triatlon, meni bolj všeč kot tisti v Portorožu. Tudi trasa je boljša, da ne omenjam, da je bila voda tokrat čista. Organizacija pa… zmanjkalo vode ob prihodu v cilj, veliko nas je bilo žejnih 🙁

Categories: šport Tags:

Triatlon Dnevnik Portorož, olimpik

junij 10th, 2013 Comments off

Vreme: Vroče, čeprav termometer ni kazal prav ekstremnih temperatur. Je bil pa občutek vročine velik, ker letošnjo sezono še nisem imel možnosti trenirati na taki temperaturi. Ampak načeloma, bolj kot temperatura, je bil sovražnik sonce. In najboljša prijateljica krema za sončanje.

Prijava: Vse skupaj poteka relativno hitro (če si bil prijavljen preko interneta). Mogoče je nastala malo gužva pri prevzemu številk, ker je šlo počasi.

Check-in kolesa in druga organizacija: Kar hitro. Za olimpik sta bila odprta dva slota. Mogoče je bilo več ljudi kot pa so jih pričakovali, zato je bilo mesto za olimpik omejeno.

Tekma:
Plavanje: V marini, naj bi bilo 1500m. Kljub temu, da sem štartal na robu, sem kmalu prišel do pralnega stroja. Plavanje en čez drugega, potem kdo začne še prsno… ni prijetno. Umaknil sem se na levi rob, in kmalu ni bilo nobenega več. Opazim, da plavam kar precej naokoli. Voda je bila rahlo valovita, tako da ni bilo super lahko plavanje. Drugi krog je šlo precej bolje, in tudi bolj pozoren sem na boje. Vseeno sem po hitrosti plavanja še vedno pod povprečjem. Na koncu se spet slabo orientiram in spet delam ovinke in skoraj zaplavam v kanal. Po pravici povedano, voda ni zgledala najbolj čista, je bil še celo vonj po kanalizaciji. V vsakem primeru sem prehitel samo ene 15-20 tekmovalcev v plavanju. Mislim, da moram drugič plavati manj rezervirano, ker nisem bil čisto nič utrujen.

V plavanje se šteje še cirka 250m teka do menjalnega prostora. Zaradi poškodbe noge sem to odhodil in takrat nisem tekel… zato je bil čas na koncu plavanja kar slab, le 23:05. Niti pod razno pa to ni bilo 1500m, prej kakih 1000m.

T1: OK. Neopren dol, čelado in nogavice gor. In gremo. Nisem bil prav hiter. Niti se mi ni mudilo, ker sem vedel da skupno ne grem na čas. 1:54.

Kolo: Vozilo se je olimpik razdaljo (40km), oz. 6 krogov. Začetek je bil kar OK. Prvih 5 krogov sem opravil v manj kot 10 minutah na krog, 6 potem v 11 minutah (ko sem začel razmišljat koliko imam še do konca, pa manj je bilo skupinic za šlepanje). Skupno je bil čas v prvih šestih krogih samo par sekund nad uro, kar ni bilo ekstremno hitro, ampak OK. Problem je bil drugje. Pozabil sem šteti. Števec mi je kazal ob začetku zadnjega kroga samo 33,8 km. Pa sem rekel, ufa… še enega moram… In sem… in kar naenkrat se je število kolesarjev precej zmanjšalo… kaj pa vsi tisti, ki sem jih prehitel?!? ja, lepo… primorci si malo po domače razlagajo olimpik razdaljo, pa sem šel en krog preveč… in ta zadnji krog sem odpeljal lepo turistično. Skoraj 13 minut. Itak sem nameraval odstopiti po tem.

T2: Hja. Lahko bi naredil zgledno menjavo, pa nisem. Ker me je toliko presenetil tisti ekstra krog na kolesu sem si takoj odpel čelado… seveda, začnejo sodniki takoj piskat… In porabim dragocene sekunde za ponovno zapenjanje… Res pa, da se mi tudi sedaj nič ne mudi.

Tek: Odstop. Zaradi poškodbe sem že pred začetkom triatlona vedel, da bom na teku odstopil. Niti nisem poskušal teči. Vzel sem vodo in se počasi sprehodil kak kilometer, potem pa nazaj proti cilju. Brez veze tvegati resnejše komplikacije za nepomemben triatlon, kjer sem itak že zafrknil kolesarjenje.

Za konec ocena? Po eni strani fajn triatlon, ravninsko kolesarjenje in tek. Po drugi strani moraš pa biti stalno pozoren na štetje krogov. Kar pa JE problem je pa razdalja. To niti pod razno ni bil olimpik triatlon, saj so bile razdalje precej krajše. Plavanje ene 500m, kolo več kot 5km, menda je imel tudi tek samo ene 9km…

Kaj sem se naučil:

– treba izboljšatio orientacijo v vodi. V bazenu ni problema, na tekmah v jezerih in morju pa je problem
– ne plavat tako rezervirano, malo pa vseen moraš biti zadihan po koncu plavanja
– kolo, kolo in kolo… tole ne gre več nikamor

Categories: šport Tags:

IRONMAN 70.3 – 2013, St. Poelten, Avstrija

maj 28th, 2013 Comments off

Vreme: Hladno (med 6 in 10c), deževno, zelo vetrovno. Na kolesarski progi je bilo vse. Od vetra v hrbet (samo prvih 20km), v prsa (cirka 30-35km) do močnega stranskega vetra (zadnjih 15km). Meni zelo težke razmere.

Prijava: Celotno prizorišče, skupaj s prevzemom številk je relativno majhno, razstavljavcev je precej manj kot sem pričakoval. V petek sem čakal na prevzem številke samo cirka 2-3 minute, v soboto pa se je ta čas podaljšal tudi na uro. Na splošno je v okolici dovolj parkingov, tako da kake velike panike ni.

Check-in kolesa in druga organizacija: V soboto popoldne, med 15 in 18 uro. Ob 17 uri je bila vrsta kar dolga, vendar je hitro potekalo. Ob vstopu skenirajo čip, te slikajo s kolesom in to je to. Kolo postaviš k svoji številki, še zadnjič preveriš in je. Zjutraj so do sedmih (prvi štart za profije je bil ob 7:30) omogočili še zadnje popravke na kolesu. Na srečo smo dan prej dobili tudi brezplačna pokrivala za kolesa, saj je ponoči spet močno deževalo. Takrat smo tudi oddali preostale vreče za menjave. Pohvalno je to, da so zjutraj pripravili topel prostor, kjer smo lahko čakali na štart.Po tekmi si takoj dobil samo pijačo in alu folijo v katero si se lahko ogrnil, hrane pa nič. Tudi za “streetwear” je bilo treba kar nekaj časa čakati na mrazu, saj je bilo prostovoljcev, ki so delili te vrečke premalo. Hrana pa… vrsta in pizze, palačinke, sadje in pivo.

Tekma:
Plavanje: Odpovedano 🙁 Glede na to, da so v soboto odpovedali plavanje zaradi vremenskih razmer (voda 15-16c, zunaj zjutraj temperature samo 6-7c) – mraza in vetra, smo imeli na koncu samo duatlon. Drugače je pa plavanje v dveh jezerih, in vmes je treba cirka 200m še teči čez most. V soboto sem sprobal neopren (še predno so odpovedali plavanje), voda sicer ni bila zelo topla, ampak prav mrzla pa tudi ne. Meni osebno čisto OK za plavanje, edino 2 kapi sem imel na glavi. Res pa je, da v vodi ni bilo mrzlo, mrzlo je bilo zunaj na vetru. Sem bil pa kar malo razočaran zaradi odpovedi.

T1: Prva menjava je bila tokrat »omejena«. In brez preoblačenja. Zato je bilo samo to, koliko hitro si lahko tekel v kolesarskih čevljih. Ker imam pedala SPD in take čevlje da v njih lahko normalno hodim, sem iz te menjave prišel med prvimi… jep… če bi se cel triatlon poznal po teku v kolesarskih čevljih bi bil med najboljšimi!!!!

Kolo: Po parih kilometrih proga zavije na avtocesto in tam nadaljuje 20km. To je bilo edino mesto, ko smo imeli vsaj malo vetra v hrbet in je kar letelo. Z avtoceste dol je šlo vseskozi malo gor, malo dol in ni bilo dolgočasno. Na 23km pa se je pričel prvi klanec (140 vm, 3km). Ni bil predolg, niti prestrm. Sledil je še krajši spust, kjer pa so bile ceste zavite in kar nevarne. Prvih 30km sem naredil v približno 54 minutah. Čisto zadovoljen.

Potem pa… iz ogleda prejšnji dan sem vedel, da je naslednjih 30 km ravnih. In res. Zelo malo vzpona, zelo malo spusta. Načeloma bi moralo leteti. Vendar. Protiveter je bil zelo močan, in poznalo se je pomanjkanje aerodinamičnosti na kolesu, poleg tega pa sem rabil precej več energije, da sem vsaj približno vzdrževal dostojno hitrost. Vmes še en krajši dež, ampak niti ni motil. Moj plan je bil tukaj po ravnini vzdrževati hitrost okoli 30kmh, oz. biti še malo hitrejši… vendar… veter je imel svoje plane. Za drugih 30km sem porabil 62 minut, kar je bilo PRECEJ več od pričakovanj.

Ne vem zakaj, ampak prav čakal sem, da se začne klanec, da mi ne bo več treba goniti proti vetru. Vzpona je bilo cirka 6km (dejansko se je cesta rahlo začela vzpenjati že dva km prej), ko smo naredili 300 vm v približno 6km. Ja, je bil daljši in se je tudi bolj vlekel kot prvi vzpon. Na žalost sem letos malo vozil v hrib s kolesom, tako da sem se že prej tudi najbolj bal tega dela. Ampak OK, počasi je šlo. Na vrhu je bilo ponovno okrepčevalnica, in odločil sem se iti na WC, ki sem ga iskal že par 10km. In tukaj se začne kalvarija. Kot prvo, je daleč od ceste stavba (gasilski dom) z WCjem, kot drugo je samo en odprt. In še ta zaseden. Na koncu obupam, in po dveh ali treh minutah jezen odkolesarim naprej. Itak je potem  sledil več ali manj spust. No, prej še en krajši klanec, 80vm v 2km. Ni bilo panike. Potem pa naj bi se spustili  proti St. Poltnu. Tukaj se je pa ponovno začela kalvarija z vetrom. Tokrat bočnim, kar je bilo zelo nevarno, ker so bile hitrosti kar visoke, sunki pa zelo močni. Upočasnil sem, nisem želel padca, in na koncu čisto rekreativno počasi prikolesaril v St. Polten. Za zadnjih 30km se porabil kar uro 1 in 10 minut, seveda sem bil čisto razočaran.

Skupno 90 km in približno 920 višinskih metrov. Kar precej. Žal se je čez dan veter precej okrepil in bil opoldne precej močnejši kot pa zjutraj, ko smo ga imeli v hrbet.

T2: Na tranziciji na tek se mi po pravici povedano ni več nič dalo, bil sem kar malo razočaran sam s sabo, tako da sem se odločil, da se ne bom več naprezal. Vzel sem si skoraj 8 minut za tranzicijo, končno šel normalno na WC, zavezal tekaške copate in počasi začel teči.

Tek: Že na začetku sem se odločil, da tek ne bo podiranje rekordov, ampak soliden in ne preveč utrujajoč tek. Tempo je bil prvih par km čisto OK, ne prehiter. Zopet me je »ujel« močan protiveter, proti kateremu res ne znam iti ne na kolesu, ne pri teku. Po ene 11-12km me je prehitel en tekač, ki sem se ga držal vse do konca, tako da sem imel na koncu čas 1h37m, kar niti ni slabo, prav dobro pa tudi ne. Z obilico moči sem potem pritekel do konca, zadnje 2-3 km sem še kar precej upočasnil tempo. Ampak OK. 1:37.51. Ni slabo, ni dobro. Bi pa lahko v takem tempu še tekel naprej.

Skupno? 4 ure 52 minut 41 sekund. Pričakoval sem več, ampak po fiasku na kolesu nisem imel volje za kaj več. Če računam še plavanje, bi bil čas tam okoli 5:35-5:40, kar je nekje v okviru načrta. Mogoče takrat ne bi tako brez veze zgubljal časa v tranziciji in bi se še ekstra potrudil na teku… Bomo videli drugič…

Za konec ocena? Organizacija Ironmana je solidna, vse poteka kot po maslu. Motilo me je edino pomanjkanje WCjev. Plavanje bi lahko bilo zanimivo, kolesarska trasa razgibana in ti da možnost voziti se po avtocesti, tek je pa rahlo naporen, saj ni raven kot palačinka. Je par manjših kratkih klančkov, ki ti ravno razbijejo tempo. Sam nisem zadovoljen z nastopom, je pa to lekcija za drugič. Predvsem bo več treba narediti na kolesarjenju. Če že materiala nimam dobrega (se zelo pozna aerodinamika!) pa so bile tokrat pomanjkljivosti v pripravi (fitnesu) na kolesu prevelike… Drugič…

Kaj sem se naučil:

– potrebnega je več kolesarskega treninga… 1000km letos seveda ne zadostuje. In to raznoliki trening, isto kot pri teku – od intervalov do počasnih voženj
– razmisliti kaj želim doseči in temu primerno nabaviti boljši material – od kolesa do obleke na kolesu za primer hladnejšega vremena
– bolj naštudirati menjave
– kaj storiti na mentalni pripravi, ne sme me vržti iz tira en ubogi WC
– ne zaspati na starih tekaških lovorikah, sploh pa ne pozabiti na tekaški trening (kar malo sem – po maratonu v Parizu sem v povprečju na teden pretekel samo med 20 in 25km), manjka mi predvsem treningov hitrosti
– pri plavanju pa… ne vem natančno, ker ni bilo tekme… ampak od preizkusa v jezeru je bilo očitno, da mi manjka orientacije (sem plaval cikcak), v vsakem primeru pa manjka preplavanih kilometrov

Categories: šport Tags:

S kolesom: Jesenice – Nova Gorica

april 22nd, 2013 Comments off

Letos nisem veliko kolesaril. In vseeno sem rabil en daljši trening, pa še napoved je bila lepa. Plan je enostaven. Od Jesenic do Nove Gorice, nazaj pa z vlakom. Ker sem pred časom že parkrat šel to traso preko Vršiča (in preko Ljubljane) sem se tokrat odločil za najbolj položno traso – preko Italije. Nazaj pa seveda z vlakom. Izbira kolesa je bila jasna. Cestno kolo.

Od Jesenic do Mojstrane je pot vodila po glavni cesti, saj gre malo hitreje kot po kolesarski poti. Pravzaprav je sedaj super kolesarska proga med Jesenicami in Resiutto, ki je dolga skoraj 90km in poteka večinoma po poteh namenjenih samo kolesom. Čeprav priznam, na določenih delih grem kar po glavni cesti. No, od Mojstrane do do Gozd Martuljka sem šel potem kar po kolesarski poti, saj mi je glavna cesta tam zelo neprijetna. Kolesarska sicer pelje še naprej proti Kranjski Gori, vendar je na kolesarski na nekaterih mestih v soboto še bil sneg (v nedeljo tega snega ni bilo več!!!), kar bi ob hitrosti 30kmh in tankih cestnih gumah specialke znalo biti rahlo nevarno. Po Kranjski gori zopet malo na kolesarsko, ki pa od Rateč naprej proti Trbižu zopet ni bila prevozna zaradi snega. V Ratečah je bilo tudi najbolj hladno, samo cirka 12c, in to malo pred poldnevom! Ja, že zelo dolgo se nisem peljal proti Trbižu po glavni cesti in tam na najbolj strmem klančku je tudi dosežena najvišja hitrost danes. Ko se spustiš malo “nižje” snega na kolesarski zmanjka in mimo Trbiža se lahko elegantno odpelješ po stari železniški trasi.

Potem pa dilema. Ali naj nadaljujem po kolesarski ali glavni cesti? Zaradi zelo redkega prometa sem se raje odločil kar za glavno cesto (magistralko), ki ima ob robu tudi širok odstavni pas. Kolesarska je sicer lepa, pa vendar… zelo zavita in sigurno ne bi mogel kolesarit s hitrostjo 30+ kmh. Po magistralki pa do Pontebbe leti 40+ 😉 Moteča sta pravzaprav samo dva predora, en kar dolg. Tudi po Pontebbi ostanem na magistralki, kljub temu, da je tam kolesarska prekrasna in zelo razgledna. Ima pa tudi veliko predorov, ki niso najbolje osvetljeni (so pa vseeno na stropu ene led brljivke), kar pomeni, da bi stalno moral upočasnjevati. Kolesarska se približa glavni cesti šele v Chiusaforte (Klužje), kjer se potem do Resiutte vozim po njej. Je vseeno nekoliko bolj varno, čeprav mi predori parajo živce in razbijajo ritem. V Resiutti se pa kolesarska konča. Kar naenkrat, brez opozorila. Škoda. Prvih 90km je za mano, in zavedal sem se, da bo sedaj več prometa. In ja, od odcepa za Tolmezzo naprej proti Gemoni se je promet gostil, od Gemone naprej pa ni niti pojenjal.

V Gemoni se je cesta zravnala in se nehala spuščati, zato je bilo zadnjih 70km treba voziti skoraj v ravnini. Kar ne bi bil problem če ne bi bilo na cesti nešteto semaforjev, ki so stalno razbijali ritem vožnje (očitno sem s kolesom stalno lovil rdeči val). Najhuje je bilo tam okoli Tavagnacca, kjer je množica šopingov, da niti ne omenjam, da je tam cesta tudi najslabša!!! Pravi šok za hrbet, in komaj sem lahko še vztrajal na aerobarih. Poleg tega se je začel protiveter, ki se je proti Udinam še krepil.

V Udinah se rahlo zgubim, saj se namesto proti Gorici peljem proti Čedadu. In potem šok. Protiveter se še okrepi in po zastavah sodeč mi piha prav v prsa. Aerobari tukaj sicer veliko pomagajo, vendar izgubljam veliko energije, da vzdržujem hitrost med 28 in 32kmh. Hja, pa še gost promet. In temperatura je cirka 12c višja kot pa pred nekaj urami v Ratečah. V Gorici sem hitro našel odcep proti Novi Gorici, ampak vseeno sem precej upočasnil, in se skozi mesto vozil že kar turistično. Bistveno mi je bilo samo še to, da pravočasno pridem do železniške postaje in ujamem vlak 🙂

Vglavnem. Fajna tura. Sicer bo za drugič treba najti drugo pot od Gemone do Gorice. Pa vendar. Prvi daljši kolesarski treking (torej več kot 100 km) po več letih…

Garmin je na koncu pokazal…
Time: 5:47:12
Distance: 173.13 km
Avg Speed: 29.9 km/h
Max Speed: 56.4 km/h
Elevation Gain: 668 m
Elevation Loss: 1,170 m
Min Elevation: 61 m
Max Elevation: 881 m
Avg HR: 137 bpm
Max HR: 161 bpm
Avg Bike Cadence: 80 rpm
Max Bike Cadence: 107 rpm

Categories: kolo, šport Tags: ,

Začetek kolesarske sezone…

april 14th, 2013 Comments off


… in premik s trenažerja na ceste… in tako je prvih “zunanjih” 100+ kilometrov za mano. Bled in Planica. S tem da je kolesarska steza med Gozd Martuljkom in Kranjsko goro še pošteno zasnežena.

Categories: kolo, šport Tags: ,