Archive

Archive for the ‘šport’ Category

Fuji Norcom Straight 2.1 – test

april 9th, 2014 Comments off

 

Fuji je v letu 2013 začel z novo linijo triatlonskih koles, ki so nadomestila do takrat zelo uspešno serijo D6. Tako je bilo predstavljeno kolo Norcom Straight, ki je poželo z mešane odzive – od dobrih pa do tudi zelo kritičnih. V letu 2014 je karbonskemu Norcom Straight Fuji dodal še eno triatlon kolo, oz. aloha, ki ima okvir iz aluminija. Ampak danes je govor o Norcom Straight, ki je na voljo v različnih verzijah – geometrija okvirja je povsod enaka, razlikujejo pa se posamezni modeli predvsem glede na kakovost karbona v okvirju in opremo. Verzije 1.* ima tako karbon C10, verzije 2.* pa C5. Ključne razlike so v teži in rigidnosti materiala. V Sloveniji je zastopnik za Fuji Velo iz Črnuč, tako da je tam možno dobiti vse informacije glede dobavljivosti in cene. Cenovno se začne model 2.5 (105 oprema) nekje pri 2.200 EUR, s tem da najbolj opremljeni modeli krepko presegajo 5.000 EUR.

Sam imam model Norcom Straight 2.1, tako da bo v nadaljevanju opisan test tega modela. Drugi se lahko razlikujejo.

Dizajn – okvir – vodenje  

V primerjavi s predhodnikom naj bi novi model imel 18 % izboljšanje v aerodinamiki, povečana pa naj bi bila rigidnost.  Model 2.1 je v modri barvi in res izgleda odlično. Kabli so vsi speljani znotraj v okvirju. Na sploh je možnih zelo veliko nastavitev, tako da je glede tega samo kolo odlično. Kot je pričakovati se odlično obnese na ravnini, solidno se gre tudi v klanec, ni bilo nobenega zvijanja ali kaj podobno. Vodenje v ovinkih in sama odzivnost nista taki kot pri pravem cestnem kolesu, ampak načeloma nisem imel nobenega problema tudi na bolj zavitih cestah. Večje probleme sem imel samo ob močnem stranskem vetru, kjer je bilo rahlo neprijetno voziti na aerobarih.  Daljša vožnja je na aerobarih (seveda odvisno od nastavitev) precej udobna, kolo je primerno tudi za tekmovanja ironman. Kolo je relativno lahko, z opremo vred tehta 8,74 kg.

Oprema

Oprema je Shimano Ultegra 11 redna, medtem ko so dodatki (krmilo, kolesa, sedež) znamke Oval, zavore pa TRP.

Pogonski sklop – Skupini Ultegra 11 ni kaj za očitati. Relativno lahka z odličnimi lastnostmi, pravi »delovni konj« za dobre rekreativne in tiste, ki hočejo zanesljivost, lahkost, oz. nekaj več za dobro ceno. Sprednji zobnik na kolesu je 53/39, zadnji pa 11-28, kar omogoča zelo lahke prenose. Kljub temu sem včasih na IM70.3 v Avstriji želel še lažjega prenosa 😉

Zavore so aerodinamično skrite za vilicami. Izgledajo super, malo manj pa so super za nastavljat. Primejo solidno dobro, ne da pa se to seveda primerjati s kakimi standardnimi zavorami. Pravzaprav z dolgotrajno uporabo sem kar malo izgubil zaupanje v zavore – sicer primejo, ampak vseeno ni vse tako zelo gladko.

Krmilo je Oval 750 (aluminij) z aluminijastimi palicami… (S-bend). V osnovi se da veliko stvari nastaviti in res je tako. Problem pa nastane pri uporabi, saj naslanjala z roke niso narejena dovolj trdno oz. se jih ne da dovolj pričvrstiti na krmilo. Pri daljši uporabi se tako naslanjalo počasi zvije in roka ni več v idealni poziciji. Zadeva je zelo prilagodljiva, a žal mnogo premalo trdna da bi bila resnično uporabna. Če bi kaj menjal, je to krmilo. Pozicija zavornih ročk je OK. Samo krmiljenje v zavojih je OK, ne da pa se seveda tega primerjati s krmiljenjem cestnega kolesa.

Sedež je bil prva stvar, ki sem jo takoj zamenjal. Je znamke Oval (R500T Triathlon), ampak mi žal ne ugaja. Na fotografijah je tako Specialized Sitero Expert, ki pa je odličen za mojo zadnjico. Po drugi strani pa je nosilec za sedež odličen in tudi omogoča zelo veliko nastavitev, in nenazadnje je zelo enostavno nastaviti.

Kolesa so mešanica karbona in aluminija. Zavorna podlaga je iz aluminija, ostalo pa je iz karbona. So clincher varianta. Višina. Globine 45mm, kar dejansko že pomeni da so nekoliko aerodinamična. Spredaj je 20 špic, zadaj 24 špic, obesi kolesi pa tehtata 1757 gramov.

Test kolesa in vtisi Kolo izgleda super, kričeče modri okvir. Osebno bi izbral sicer drugo barvo in bi raje imel manj vpadljive napise Fuji na okvirju in Oval na kolesih, ampak to ni bil razlog za nakup. Oprema je Ultegra in daje določeno zanesljivost, vendar po več mesecih testiranja sem ugotovil, da vseeno  vedno kaj “šklopota”. Prestavljanje je mehanično in verjetno bi raje naslednjič ob nakupu izbral elektronsko prestavljanje (ja vem, cena je bila 1000 EUR več, kar ni nujno opravičljivo). Kolo je hitro po ravnini in da se precej nastavljat za najboljšo pozicijo. Kaj pa slabosti? Glavna slabost je krmilo (ki so ga v modelu eno leto kasneje sicer nekoliko popravili), saj se blazinice, kjer se sloni z rokami zelo rade premikajo. Zavore so po mojem občutku premalo zanesljive (oz.vsaj dajejo premalo občutka zaupanja) ob pogostem zaviranju na zavitih in strmih spustih. Kolo je v zavojih manj odzivno in se ga ne da tako hitro in dobro voditi kot kako cestno kolo. Vseeno pa je za to ceno to kolo zelo dober nakup. Odlično je za ravninske triatlone, solidno se tudi odreže tudi tam kjer so manj strmi vzponi in spusti.

Moja ocena: 3,5/5
Vrednost glede na vloženi denar: 4,5/5

Več info glede kolesa…  http://www.fujibikes.com/bike/details/norcom-straight-21#bk_desc_tab

Specifikacije:

SIZES S (49cm), M (51cm), M/L (53cm), L (55cm), XL (57cm)
COLOR(S) Blue
MAIN FRAME C5 high-modulus aero carbon tubing, integrated seat clamp, integrated head tube, water bottle mount
REAR TRIANGLE C5 high-modulus carbon aero stays w/ chainstays-mounted brake, vertical dropout w/ adjustment for wheel position
FORK FC-440 carbon aero monocoque w/ 1 1/8″ carbon steerer, integrated airfoil brakes
CRANKSET Oval 720 hollow forged alloy, 53/39T
BOTTOM BRACKET Press-fit BB86 sealed bearing
PEDALS N/A
FRONT DERAILLEUR Shimano Ultegra, braze-on mount
REAR DERAILLEUR Shimano Ultegra, 11-speed
SHIFTERS Shimano SL-BSR1 Bar End TT shifters, 22-speed
CASSETTE Shimano Ultegra, 11-28T, 11-speed
CHAIN KMC X11L, 11-speed
WHEELSET Oval 945 carbon/alloy clincher, 45mm rim – 700c
TIRES Vittoria Zaffiro Pro Slick, 60 tpi, 700c x 23mm
BRAKE SET TRP aero TTV
BRAKE LEVERS Oval 701 forged alloy
HEADSET FSA press-fit top/integrated bottom bearing, 1 1/8″
HANDLEBAR Oval 750 alloy base bar w/ 750 S bend alloy extensions
STEM Oval 760 aero, 31.8mm, 8 degrees
TAPE/GRIP Oval 300 suede-padded tape
SADDLE Oval R500T Triathlon w/ CrMo hollow rails
SEAT POST Oval aero carbon multi-position
WEIGHT, LB./KG. 19.23 lbs / 8.74 kg
Categories: kolo, recenzija - test, šport, test opreme Tags:

Karavanke

oktober 20th, 2013 Comments off

Od Križovca nad Jesenicami do Golice in nazaj. Prekrasno sončno vreme, samo močno vetrovno na grebenu.

 

 

Chicago Marathon 2013

oktober 14th, 2013 Comments off

Plan:
Tiha želja je tek pod tremi urami, v vsakem primeru pa izpolnitev norme za Boston. Kar pomeni par minut hitreje kot pa 3:15

Vreme:
Sončno. In relativno toplo. Kljub temu, da je bil štart ni bilo premrzlo. Mogoče bi si kasneje želel še kakšno stopinjo manj.

Pred tekmo:
Expo je bil zelo fajn. No, vsaj prevzem številk, ki je potekal RESNIČNO hitro. Če nimaš časa lahko vse skupaj urediš le v nekaj minutah. Sam razstavni prostor ni bil nič posebnega, npr. pogrešal sem Adidas.

Chicago maraton je zelo prijazen do tekačev (kljub zgodnjemu štartu), saj je mestni prevoz relativno učinkovit in štart ni daleč. Od doma sem tako šel ob 6:30, ob 6:50 pa sem bil že pri vstopu v prireditveni prostor. So pa na veliko preverjali torbe, varnost je seveda na višku. Tudi v bližino štarta so spuščali samo imetnike številk.

Tek:
Tokrat sem bil postavljen v box A (pod 3:10 maraton), ki je bil čisto spredaj in pred nami so bili samo elitni tekači. Kul. In tudi štartamo samo nekaj sekund za njimi. Štart je kar hiter, vendar vseeno dovolj lagoden da lahko normalno tečem. Gužve ni prevelike. Prvih nekaj km gre proga po downtownu, mimo najvišjih nebotičnikov. GPS signal je bolj ne kot ja, in po temu se ne morem orientirat, tako da na začetku nimam pojma kako hitro tečem. Ampak po občutku čisto vredu, tam malo čez 4 minute na kilometer. In res, prvih 5 kilometrov pretečem v 20m40s. V podobnem tempu tudi naslednjih 5. Počutim se odlično in tudi ko obrnemo nazaj proti mestu še vedno držim tempo brez problema. Pravzaprav vsakih 5 km tečem v zelo podobnem tempu, okoli 21 minut na kilometer. Na polovici seveda precej izboljšam osebni rekord na 21km (1:27:56) in že začnem računati kako hitro bom dokončal maraton.

In to je bila napaka. Namenoma rahlo upočasnim, saj letos nisem imel dovolj dolgih tekov (po maratonu aprila samo dva daljša od 20km, od tega enega že maja), ker nočem tvegati kakega krča. Ki ga na srečo še nikdar nisem doživel pri teku. Tudi ko pretečem 30k v času 2:06 si mislim, da pod tri ure bom prišel brez problema, saj imam še 54 minut. Kar sploh ni tako hud tempo za 12km. Srčni utrip je še naprej kontroliran. Kljub temu da telo bi še, pa glava tokrat ni na mestu, in stalno samo razmišljam koliko je do konca (kar je napaka) in za koliko minut bom pod 3 urami. Po km 30 se mi tako povprečni časi na km že dvignejo nad 4:20 na km, najpočasnejši pa je km36, ki je “trajal” kar 4m30s. Ko preživim psihično krizo imam dejansko do konca samo še par kilometrov, ko ugotovim, da bo čas fantastičen. 100% fajn pod trema urama, in motivacija mi pade, želim samo še priti do konca. Vidim do konca oznako 2 in si mislim, wau. To sem še hitrejši kot sem prvotno mislil. Žal pa je bila oznaka 2 milji (3,6 km) in ne 2 km. Kar ugotovim prepozno, saj 40 in 41 km pretečem res ležerno, v času 4:29 na minuto. Šele ko ugotovim, da sem se zmotil v računanju pospešim 🙁 zadnji kilometer tako precej pospešim (in tam me ubije zadnji vzpon), kljub temu pa je čas fajn pod 4 minute na kilometer. Žal pa sem to ugotovil prepozno, tako da sem zgrešil mejo treh ur le za 5 sekund.

Na koncu v cilju s časom 3h00m05s. Malo nezadovoljen, malo ožuljen, ampak nič prehudega zmatran, čutim pa noge, saj se pozna pomanjkanje kilometrine. Ampak sedaj, ko gledam nazaj, vidim da sem vseeno tekel zelo dobro in da sem sposoben iti fajn pod 3 urami. Samo malo manj moram računati. Ker enkrat se ti ura ustavi na pravi, drugič na napačni strani želja. Izboljšati osebni rezultat za več kot 10 minut tudi ni slabo.

Uradna statistika:
uvrstitev: skupno 897 spol 809 kategorija 113
neto čas: 03H 00’05”

po odsekih:
5 km 00:20:40
10 km 00:41:23
15 km 01:02:13
21,1 km 01:27:56
25 km 01:44:33
30 km 02:06:10
35 km 02:28:15
40 km 02:50:26
čas na kilometer: 00:04:15

Garmin mi je tokrat pokazal, da sem pretekel 42,24km, z višinsko razliko 30 metrov in povprečnim srčnim utripom 164 bpm. Najvišji utrip je bil ravno v zadnjem kilometru (179 bpm), ko sem poskušal popraviti kar sem v zadnjih kilometrih pokvaril.

Categories: šport, tek, ZDA Tags:

Triatlon Bled 2013 – triatlon za vse

september 9th, 2013 Comments off

Vreme je bilo letos na Bledu spet toplo, voda pa ne premrzla (21,5c). Ker sem želel popraviti lanski čas, sem se odločil da grem spet na triatlon za vse.

Tekma:

Plavanje:
Začnem dobro, ampak pozna se mi, da sem v zadnjem tednu malo plaval (ja, služba je naredila svoje). Je bilo pa tokrat prerivanje precejšne, predvsem pred in ob prvi boji. Očitno sem se naučil plavati bolj naravnost, tako da nisem delal kakih hudih ovinkov. Kljub temu sem pa mislil, da bom vsaj kakih 20-30 sekund hitrejši.
0:07:10

T1:
Kar solidno, mogoče se malo predolgo mučim z obuvanjem čevljev, saj sem imel mokre noge. Je pa tukaj vsaj 10-20 sekund rezerve.
0:00:58

Kolo:
Kot običajno, začnem suvereno. Pravzaprav sem presenetil samega sebe. Je pa tudi res, da bi mogoče lahko bolj taktično peljal, saj izgubljam na začetku kar precej moči z vožnjo v ospredju. Pa še prvi spust peljem kot po jajcih. In izgubim stik s sotekmovalci, ki imajo zelo lep tempo. In jih poskušam ujeti, mučim se v klanec, potem sam po ravnini… ujamem jih tik pred začetkom spusta v malo zako, kjer pa… khmm… spet vozim kot po jajcih in ko je enkrat ravnina, nimam več moči da bi jih ujel, zato gre drugi krog tudi precej počasneje 🙁 Kot običajno sem na koncu malo razočaran nad kolesom, saj sem samo ene 30 sekund hitrejši kot lani. Kljub temu da imam v nogah 10x toliko km kot lani.
0:25:21

T2:
Potne noge kar nočejo v tekaške copate 🙁

Tek:
Začnem hitro. Prehitro. Prvih 500m imam tempo 3:30m na km, kar je odločno prehitro, glede na to, da sem že na v menjavi imel pulz 150. Drugi 500m pošteno upočasnim, in prva dva kilometra relativno počasi tečem (tempo 4:20 na km). Tretji kilometer je ponovno pod 4:00 na km. Seveda, na teku samo prehitevam druge tekmovalce, ampak na koncu se mi pa v zadnjih 300m en upre. Ne morem več. Pa še počasneje sem tekel kot lani 🙁
0:14:18

Skupaj čas: 0:48:37
Med malo manj kot 100 tekmovalci sem se uvrstil na 32 mesto. Se je pa treba zavedati, da je bila konkurenca malo okrnjena, saj so ta pravi triatlonci nastopili na olimpik razdalji.

Categories: šport, triatlon Tags:

7. Faaker-see triatlon, olimpik

avgust 25th, 2013 Comments off

Ko vstanem ob 6:30 je zunaj vreme prav mizerno. Lije. Ne vem zakaj sem mislil, da bo manj kot 10km zračne linije kaj drugače.

In res, 40km vožnje in že sem na Baškem jezeru (Faaker see), kjer čisto nič ne pada. Brez problema se prijavim na olimpik triatlon… http://www.faakersee-triathlon.at/ in gremo… Sam menjalni prostor je super organiziran. Vsak da svoje kolo in stvari na mesto označeno s svojo številko, saj je skoraj 900 prijavljenih. Na srečo se odločim, da vse skupaj pospravim v plastično vrečko, ker mogoče bi pa znalo kaj pršiti… In res, 10 minut po zaprtju menjalnega prostora se ulije. Močno.

Tekma:

Plavanje:
Moja starostna skupina nastopi predzadnja. Ob 11h. Poženem se v vodo med zadnjimi (štart je na kopnem), saj vem, da ne bom ekstremno hiter. Vseeno pa se do prve boje odlično počutim, tehnika je solidna in plavam hitro. Pogledam na uro, in ja 9 minut za cirka 500m. Ni slabo. Vendar, kmalu potem mi malo poidejo moči, s tem pa tudi pozabim na tehniko, plavam šlampasto. Da bi bilo še huje, stalno levo desno, izgubim orientacijo, tako da me morajo dvakrat sodniki na kajakih pravilno usmeriti. Po drugi boji se pa zadnjih 500m vleče. ZELO. Poleg tega me prehitijo najhitrejše ženske, ki so štartala skoraj 10 minut za mano in so plavale skoraj čez mene…
32:58/573

T1:
Menjava je tokrat dolga, saj je treba teči cirka 300-400m. Ko dam plavalna očala dol ugotovim, da pada dež. Lije kot iz škafa. Obleka kar noče iti dol, potem pa se malo obotavljam, da se odločim kaj bom imel oblečeno na kolesu. Ni bilo ravno najhitreje vse skupaj.
05:56

Kolo:
Začnem suvereno. Prva ravnina gre super, samo prehitevam, hitrost 35kmh+. Kmalu pa ugotovim kje bodo problemi – spusti. Nisem super kolesar, in malo cvikam v ovinkih. Če je pa mokro pa še toliko bolj. Dež pa vedno bolj pada. Proga okoli jezera je zelo razgibana, stalno gor dol, ampak načeloma ti ni treba niti enkrat pritisniti na zavoro. Če bi bil seveda suh dan. V takem dežju pa zavore nič ne primejo… Proti koncu prvega kroga pa katastrofa. Malo precenim en ovinek, pritisnem zavoro in se že vidim v travi… sicer ni nič zablokiralo, ampak odviti tudi nisem mogel in pristal sem travi. Po tem pripetljaju pa sem začel voziti s kar nekaj % manj moči, vse ovinke sem šel kot po jajcih. In samo štel, kdaj bodo mimo štirje krogi.
1:14:13/514

T2:
Čisto OK. Ne hitro, ampak vredu.
01:51

Tek:
Dež še naprej močno pada, ampak to me niti ne moti. Začnem malo rezervirano, ker vem da ne smem prehitro. Pravzaprav tokrat tečem po občutku, saj sem pozabil vključiti gps 🙁 Z asfalta proga zavije najprej na makadam, potem pa na gozdno pot. In blata vedno več. In pri skakanju med lužami tudi pristanem v luži. V ribo. Kljub izletu v blato opravim prvi krog v cirka 20 minutah. V začetku drugega kroga porabim ene 10-20 sekund da se malo “očedim”, saj imam roke umazane od blata, potem pa pospešim skozi luže. Drugi krog hitrejši od prvega, in malo sem zgrešil čas pod 40 minut.
0:40:16/170

Skupaj čas (rahlo razočaran, predvsem nad kolesom): 2:35:15

Categories: Avstrija, šport, triatlon Tags: