Archive

Archive for the ‘šport’ Category

Chicago Marathon 2013

oktober 14th, 2013 Comments off

Plan:
Tiha želja je tek pod tremi urami, v vsakem primeru pa izpolnitev norme za Boston. Kar pomeni par minut hitreje kot pa 3:15

Vreme:
Sončno. In relativno toplo. Kljub temu, da je bil štart ni bilo premrzlo. Mogoče bi si kasneje želel še kakšno stopinjo manj.

Pred tekmo:
Expo je bil zelo fajn. No, vsaj prevzem številk, ki je potekal RESNIČNO hitro. Če nimaš časa lahko vse skupaj urediš le v nekaj minutah. Sam razstavni prostor ni bil nič posebnega, npr. pogrešal sem Adidas.

Chicago maraton je zelo prijazen do tekačev (kljub zgodnjemu štartu), saj je mestni prevoz relativno učinkovit in štart ni daleč. Od doma sem tako šel ob 6:30, ob 6:50 pa sem bil že pri vstopu v prireditveni prostor. So pa na veliko preverjali torbe, varnost je seveda na višku. Tudi v bližino štarta so spuščali samo imetnike številk.

Tek:
Tokrat sem bil postavljen v box A (pod 3:10 maraton), ki je bil čisto spredaj in pred nami so bili samo elitni tekači. Kul. In tudi štartamo samo nekaj sekund za njimi. Štart je kar hiter, vendar vseeno dovolj lagoden da lahko normalno tečem. Gužve ni prevelike. Prvih nekaj km gre proga po downtownu, mimo najvišjih nebotičnikov. GPS signal je bolj ne kot ja, in po temu se ne morem orientirat, tako da na začetku nimam pojma kako hitro tečem. Ampak po občutku čisto vredu, tam malo čez 4 minute na kilometer. In res, prvih 5 kilometrov pretečem v 20m40s. V podobnem tempu tudi naslednjih 5. Počutim se odlično in tudi ko obrnemo nazaj proti mestu še vedno držim tempo brez problema. Pravzaprav vsakih 5 km tečem v zelo podobnem tempu, okoli 21 minut na kilometer. Na polovici seveda precej izboljšam osebni rekord na 21km (1:27:56) in že začnem računati kako hitro bom dokončal maraton.

In to je bila napaka. Namenoma rahlo upočasnim, saj letos nisem imel dovolj dolgih tekov (po maratonu aprila samo dva daljša od 20km, od tega enega že maja), ker nočem tvegati kakega krča. Ki ga na srečo še nikdar nisem doživel pri teku. Tudi ko pretečem 30k v času 2:06 si mislim, da pod tri ure bom prišel brez problema, saj imam še 54 minut. Kar sploh ni tako hud tempo za 12km. Srčni utrip je še naprej kontroliran. Kljub temu da telo bi še, pa glava tokrat ni na mestu, in stalno samo razmišljam koliko je do konca (kar je napaka) in za koliko minut bom pod 3 urami. Po km 30 se mi tako povprečni časi na km že dvignejo nad 4:20 na km, najpočasnejši pa je km36, ki je “trajal” kar 4m30s. Ko preživim psihično krizo imam dejansko do konca samo še par kilometrov, ko ugotovim, da bo čas fantastičen. 100% fajn pod trema urama, in motivacija mi pade, želim samo še priti do konca. Vidim do konca oznako 2 in si mislim, wau. To sem še hitrejši kot sem prvotno mislil. Žal pa je bila oznaka 2 milji (3,6 km) in ne 2 km. Kar ugotovim prepozno, saj 40 in 41 km pretečem res ležerno, v času 4:29 na minuto. Šele ko ugotovim, da sem se zmotil v računanju pospešim 🙁 zadnji kilometer tako precej pospešim (in tam me ubije zadnji vzpon), kljub temu pa je čas fajn pod 4 minute na kilometer. Žal pa sem to ugotovil prepozno, tako da sem zgrešil mejo treh ur le za 5 sekund.

Na koncu v cilju s časom 3h00m05s. Malo nezadovoljen, malo ožuljen, ampak nič prehudega zmatran, čutim pa noge, saj se pozna pomanjkanje kilometrine. Ampak sedaj, ko gledam nazaj, vidim da sem vseeno tekel zelo dobro in da sem sposoben iti fajn pod 3 urami. Samo malo manj moram računati. Ker enkrat se ti ura ustavi na pravi, drugič na napačni strani želja. Izboljšati osebni rezultat za več kot 10 minut tudi ni slabo.

Uradna statistika:
uvrstitev: skupno 897 spol 809 kategorija 113
neto čas: 03H 00’05”

po odsekih:
5 km 00:20:40
10 km 00:41:23
15 km 01:02:13
21,1 km 01:27:56
25 km 01:44:33
30 km 02:06:10
35 km 02:28:15
40 km 02:50:26
čas na kilometer: 00:04:15

Garmin mi je tokrat pokazal, da sem pretekel 42,24km, z višinsko razliko 30 metrov in povprečnim srčnim utripom 164 bpm. Najvišji utrip je bil ravno v zadnjem kilometru (179 bpm), ko sem poskušal popraviti kar sem v zadnjih kilometrih pokvaril.

Categories: šport, tek, ZDA Tags:

Triatlon Bled 2013 – triatlon za vse

september 9th, 2013 Comments off

Vreme je bilo letos na Bledu spet toplo, voda pa ne premrzla (21,5c). Ker sem želel popraviti lanski čas, sem se odločil da grem spet na triatlon za vse.

Tekma:

Plavanje:
Začnem dobro, ampak pozna se mi, da sem v zadnjem tednu malo plaval (ja, služba je naredila svoje). Je bilo pa tokrat prerivanje precejšne, predvsem pred in ob prvi boji. Očitno sem se naučil plavati bolj naravnost, tako da nisem delal kakih hudih ovinkov. Kljub temu sem pa mislil, da bom vsaj kakih 20-30 sekund hitrejši.
0:07:10

T1:
Kar solidno, mogoče se malo predolgo mučim z obuvanjem čevljev, saj sem imel mokre noge. Je pa tukaj vsaj 10-20 sekund rezerve.
0:00:58

Kolo:
Kot običajno, začnem suvereno. Pravzaprav sem presenetil samega sebe. Je pa tudi res, da bi mogoče lahko bolj taktično peljal, saj izgubljam na začetku kar precej moči z vožnjo v ospredju. Pa še prvi spust peljem kot po jajcih. In izgubim stik s sotekmovalci, ki imajo zelo lep tempo. In jih poskušam ujeti, mučim se v klanec, potem sam po ravnini… ujamem jih tik pred začetkom spusta v malo zako, kjer pa… khmm… spet vozim kot po jajcih in ko je enkrat ravnina, nimam več moči da bi jih ujel, zato gre drugi krog tudi precej počasneje 🙁 Kot običajno sem na koncu malo razočaran nad kolesom, saj sem samo ene 30 sekund hitrejši kot lani. Kljub temu da imam v nogah 10x toliko km kot lani.
0:25:21

T2:
Potne noge kar nočejo v tekaške copate 🙁

Tek:
Začnem hitro. Prehitro. Prvih 500m imam tempo 3:30m na km, kar je odločno prehitro, glede na to, da sem že na v menjavi imel pulz 150. Drugi 500m pošteno upočasnim, in prva dva kilometra relativno počasi tečem (tempo 4:20 na km). Tretji kilometer je ponovno pod 4:00 na km. Seveda, na teku samo prehitevam druge tekmovalce, ampak na koncu se mi pa v zadnjih 300m en upre. Ne morem več. Pa še počasneje sem tekel kot lani 🙁
0:14:18

Skupaj čas: 0:48:37
Med malo manj kot 100 tekmovalci sem se uvrstil na 32 mesto. Se je pa treba zavedati, da je bila konkurenca malo okrnjena, saj so ta pravi triatlonci nastopili na olimpik razdalji.

Categories: šport, triatlon Tags:

7. Faaker-see triatlon, olimpik

avgust 25th, 2013 Comments off

Ko vstanem ob 6:30 je zunaj vreme prav mizerno. Lije. Ne vem zakaj sem mislil, da bo manj kot 10km zračne linije kaj drugače.

In res, 40km vožnje in že sem na Baškem jezeru (Faaker see), kjer čisto nič ne pada. Brez problema se prijavim na olimpik triatlon… http://www.faakersee-triathlon.at/ in gremo… Sam menjalni prostor je super organiziran. Vsak da svoje kolo in stvari na mesto označeno s svojo številko, saj je skoraj 900 prijavljenih. Na srečo se odločim, da vse skupaj pospravim v plastično vrečko, ker mogoče bi pa znalo kaj pršiti… In res, 10 minut po zaprtju menjalnega prostora se ulije. Močno.

Tekma:

Plavanje:
Moja starostna skupina nastopi predzadnja. Ob 11h. Poženem se v vodo med zadnjimi (štart je na kopnem), saj vem, da ne bom ekstremno hiter. Vseeno pa se do prve boje odlično počutim, tehnika je solidna in plavam hitro. Pogledam na uro, in ja 9 minut za cirka 500m. Ni slabo. Vendar, kmalu potem mi malo poidejo moči, s tem pa tudi pozabim na tehniko, plavam šlampasto. Da bi bilo še huje, stalno levo desno, izgubim orientacijo, tako da me morajo dvakrat sodniki na kajakih pravilno usmeriti. Po drugi boji se pa zadnjih 500m vleče. ZELO. Poleg tega me prehitijo najhitrejše ženske, ki so štartala skoraj 10 minut za mano in so plavale skoraj čez mene…
32:58/573

T1:
Menjava je tokrat dolga, saj je treba teči cirka 300-400m. Ko dam plavalna očala dol ugotovim, da pada dež. Lije kot iz škafa. Obleka kar noče iti dol, potem pa se malo obotavljam, da se odločim kaj bom imel oblečeno na kolesu. Ni bilo ravno najhitreje vse skupaj.
05:56

Kolo:
Začnem suvereno. Prva ravnina gre super, samo prehitevam, hitrost 35kmh+. Kmalu pa ugotovim kje bodo problemi – spusti. Nisem super kolesar, in malo cvikam v ovinkih. Če je pa mokro pa še toliko bolj. Dež pa vedno bolj pada. Proga okoli jezera je zelo razgibana, stalno gor dol, ampak načeloma ti ni treba niti enkrat pritisniti na zavoro. Če bi bil seveda suh dan. V takem dežju pa zavore nič ne primejo… Proti koncu prvega kroga pa katastrofa. Malo precenim en ovinek, pritisnem zavoro in se že vidim v travi… sicer ni nič zablokiralo, ampak odviti tudi nisem mogel in pristal sem travi. Po tem pripetljaju pa sem začel voziti s kar nekaj % manj moči, vse ovinke sem šel kot po jajcih. In samo štel, kdaj bodo mimo štirje krogi.
1:14:13/514

T2:
Čisto OK. Ne hitro, ampak vredu.
01:51

Tek:
Dež še naprej močno pada, ampak to me niti ne moti. Začnem malo rezervirano, ker vem da ne smem prehitro. Pravzaprav tokrat tečem po občutku, saj sem pozabil vključiti gps 🙁 Z asfalta proga zavije najprej na makadam, potem pa na gozdno pot. In blata vedno več. In pri skakanju med lužami tudi pristanem v luži. V ribo. Kljub izletu v blato opravim prvi krog v cirka 20 minutah. V začetku drugega kroga porabim ene 10-20 sekund da se malo “očedim”, saj imam roke umazane od blata, potem pa pospešim skozi luže. Drugi krog hitrejši od prvega, in malo sem zgrešil čas pod 40 minut.
0:40:16/170

Skupaj čas (rahlo razočaran, predvsem nad kolesom): 2:35:15

Categories: Avstrija, šport, triatlon Tags:

Sprint triatlon Koper

junij 18th, 2013 Comments off

Vreme: Vroče, eden najbolj toploh dni letos, vendar ni bilo panike. Za kolo je bilo super, za tek malenkost prevroče. Pihal veter iz morja, ki je žal delal precej velike valove in pihal lepo v prsa na kolesu.

Prijava: Hitro. Učinkovito. Vse info na tabli zraven. Bolje kot v Portorožu. Ob prijavi dobiš bidon in par stvari notri, nič posebnega. Kar draga tekma.

Check-in kolesa in druga organizacija: Kar hitro, za vsako tekmo na voljo samo en slot in bilo je relativno malo časa. Ampak prav veliko za tak sprint ne rabiš. Spet je bilo kar precej ljudi tako da smo bili kot sardine. Veliko grajo pa si prisluži check out, saj so pač odprli menjalni prostor in to je bilo to. Vsak je lahko odpeljal ali vzel kar je hotel. Čisto nobene varnosti.

Tekma:
Plavanje: Valovito, težka orientacija, saj se je ob valovih še plavalo ob soncu. Žal je bilo premalo redarjev, ki bi te vrnili nazaj na traso če si zaplaval par deset metrov iz poti. Proti soncu je še kar šlo, potem sem se pa izgubil v orientaciji in na koncu moral plavati čez zaščitno ograjo. 18:32. Pod pričakovanji, razočaran. Aja, neopren je bil prepovedan.

T1: začetek je bil kar obetavan, potem me je pa nekaj zmedlo in se pozabil obleči kolesarske čevlje… Po 5 metrih ugotovim, da je nekaj narobe in grem seveda nazaj 🙂

Kolo: Čas sam ni bil nekaj posebnega, pravzaprav sem bil slabši kot povprečje. Ampak tokrat sem kar zadovoljen s kolesom. Pelje se 4 kroge, problem je bil samo v tem, ker sem prišel tako pozno iz vode, da nisem mogel ujeti nobene pametne skupine. Na začetku sem večinoma prehiteval, prehitel me je vodilni, ki pa je kar letel in tudi v zavetrju nisem ravno zmogel. Ena večja skupina pa je bila mogoče minuto pred mano, vendar se ji nisem mogel približati. Prva dva kroga sem tako vozil več ali manj sam. V tretjem krogu (na polovici) se končno oblikuje skupinica treh in se dobro izmenjujemo, tako da ne rabim več toliko energije. 37:32 in 21,5km, povprečna malo pod 35kmh. Da bi bil vsaj blizu povprečja bi moral biti hitrejši kake 2 minute. Ni veliko, ampak tam se mi je zdelo ogromno.

T2: če ne štejem pospravljanja očal, čelade in plavalne kape, je bila menjava kar dobra.

Tek: Solidno začel, vendar me je temperatura uničila. 2 in 3 km sem bil tako ornk prepočasen, k sebi sem prišel tako šele v zadnjih dveh kilometrih. Tole sicer ni bilo točno 5km, ampak dalo bi se teči precej hitreje. 20:23.

Za konec ocena? Skupni čas na koncu 1:18.29 je bil majhno razočaranje. Sem mislil, da bom vsaj ene 3-4 minute hitrejši. Tudi tek ni šel tako dobro kot sem pričakoval. Imam pa še precej rezerve pri plavanju in posledično pri kolesu. Drugače je pa fajn triatlon, meni bolj všeč kot tisti v Portorožu. Tudi trasa je boljša, da ne omenjam, da je bila voda tokrat čista. Organizacija pa… zmanjkalo vode ob prihodu v cilj, veliko nas je bilo žejnih 🙁

Categories: šport Tags:

Triatlon Dnevnik Portorož, olimpik

junij 10th, 2013 Comments off

Vreme: Vroče, čeprav termometer ni kazal prav ekstremnih temperatur. Je bil pa občutek vročine velik, ker letošnjo sezono še nisem imel možnosti trenirati na taki temperaturi. Ampak načeloma, bolj kot temperatura, je bil sovražnik sonce. In najboljša prijateljica krema za sončanje.

Prijava: Vse skupaj poteka relativno hitro (če si bil prijavljen preko interneta). Mogoče je nastala malo gužva pri prevzemu številk, ker je šlo počasi.

Check-in kolesa in druga organizacija: Kar hitro. Za olimpik sta bila odprta dva slota. Mogoče je bilo več ljudi kot pa so jih pričakovali, zato je bilo mesto za olimpik omejeno.

Tekma:
Plavanje: V marini, naj bi bilo 1500m. Kljub temu, da sem štartal na robu, sem kmalu prišel do pralnega stroja. Plavanje en čez drugega, potem kdo začne še prsno… ni prijetno. Umaknil sem se na levi rob, in kmalu ni bilo nobenega več. Opazim, da plavam kar precej naokoli. Voda je bila rahlo valovita, tako da ni bilo super lahko plavanje. Drugi krog je šlo precej bolje, in tudi bolj pozoren sem na boje. Vseeno sem po hitrosti plavanja še vedno pod povprečjem. Na koncu se spet slabo orientiram in spet delam ovinke in skoraj zaplavam v kanal. Po pravici povedano, voda ni zgledala najbolj čista, je bil še celo vonj po kanalizaciji. V vsakem primeru sem prehitel samo ene 15-20 tekmovalcev v plavanju. Mislim, da moram drugič plavati manj rezervirano, ker nisem bil čisto nič utrujen.

V plavanje se šteje še cirka 250m teka do menjalnega prostora. Zaradi poškodbe noge sem to odhodil in takrat nisem tekel… zato je bil čas na koncu plavanja kar slab, le 23:05. Niti pod razno pa to ni bilo 1500m, prej kakih 1000m.

T1: OK. Neopren dol, čelado in nogavice gor. In gremo. Nisem bil prav hiter. Niti se mi ni mudilo, ker sem vedel da skupno ne grem na čas. 1:54.

Kolo: Vozilo se je olimpik razdaljo (40km), oz. 6 krogov. Začetek je bil kar OK. Prvih 5 krogov sem opravil v manj kot 10 minutah na krog, 6 potem v 11 minutah (ko sem začel razmišljat koliko imam še do konca, pa manj je bilo skupinic za šlepanje). Skupno je bil čas v prvih šestih krogih samo par sekund nad uro, kar ni bilo ekstremno hitro, ampak OK. Problem je bil drugje. Pozabil sem šteti. Števec mi je kazal ob začetku zadnjega kroga samo 33,8 km. Pa sem rekel, ufa… še enega moram… In sem… in kar naenkrat se je število kolesarjev precej zmanjšalo… kaj pa vsi tisti, ki sem jih prehitel?!? ja, lepo… primorci si malo po domače razlagajo olimpik razdaljo, pa sem šel en krog preveč… in ta zadnji krog sem odpeljal lepo turistično. Skoraj 13 minut. Itak sem nameraval odstopiti po tem.

T2: Hja. Lahko bi naredil zgledno menjavo, pa nisem. Ker me je toliko presenetil tisti ekstra krog na kolesu sem si takoj odpel čelado… seveda, začnejo sodniki takoj piskat… In porabim dragocene sekunde za ponovno zapenjanje… Res pa, da se mi tudi sedaj nič ne mudi.

Tek: Odstop. Zaradi poškodbe sem že pred začetkom triatlona vedel, da bom na teku odstopil. Niti nisem poskušal teči. Vzel sem vodo in se počasi sprehodil kak kilometer, potem pa nazaj proti cilju. Brez veze tvegati resnejše komplikacije za nepomemben triatlon, kjer sem itak že zafrknil kolesarjenje.

Za konec ocena? Po eni strani fajn triatlon, ravninsko kolesarjenje in tek. Po drugi strani moraš pa biti stalno pozoren na štetje krogov. Kar pa JE problem je pa razdalja. To niti pod razno ni bil olimpik triatlon, saj so bile razdalje precej krajše. Plavanje ene 500m, kolo več kot 5km, menda je imel tudi tek samo ene 9km…

Kaj sem se naučil:

– treba izboljšatio orientacijo v vodi. V bazenu ni problema, na tekmah v jezerih in morju pa je problem
– ne plavat tako rezervirano, malo pa vseen moraš biti zadihan po koncu plavanja
– kolo, kolo in kolo… tole ne gre več nikamor

Categories: šport Tags: