Bukhara je eno najstarejših mest v centrali Aziji, saj se ponaša z več kot 2500-letno zgodovino. Bilo je pomembno trgovsko, kulturno in versko središče na svilni cesti, danes pa je pomembno turistično mesto. V primerjavi s Khivo nima “obzidanega” starega mesta, tako da je vseeno malo drugačna. V ožjem središču, le streljaj od znamenitosti, živi tudi precej več ljudi.

Znana pa je tudi po bazarjih, saj je tam precej več šopinga kot v Khivi. Bazarji so v kupolastih tržnicah, kar še vedno ohranja tradicionalni trgovski duh. Kupolaste strehe niso le vizualno privlačne, ampak imajo tudi praktičen namen, saj zagotavljajo senco in nižje temperature, kar je ključnega pomena v vročem in suhem podnebju. Je imela pa vsaka izmed tržnic svoj pomen, npr. tržnica Toki-Sarrafon (aka kupola menjalcev denarja) se nanaša na zgodovinsko vlogo tržnice saj so tu menjavali različne valute in plemenite kovine, kar je predstavljalo pomembno finančno storitev za karavane, ki so prihajale iz vseh delov Azije. In hotel je bil par korakov od te tržnice…

Najbolj prepoznavna znamenitost Buhare je minaret Kalon, ki sega v 12. stoletje in simbolizira moč islamske arhitekture. V preteklosti naj bi bil to neke vrste signalni stolp za za karavane, ki so iskale zavetje v oazi. Minaret, znan tudi kot “Stolp smrti”, pa je bil uporabljen za usmrtitve, saj so med dnevi tržnic z njega metali zločince, zavite v vreče. Blizu se nahaja mošeja Kalon, ena največjih v centralni Aziji ter medresa Mir-i-Arab, ki še danes deluje kot islamska šola. Par korakov stran je tudi trdnjava Ark, starodavna utrdba in nekoč rezidenca vladarjev Buhare. Žal pa en dan in par ur ni bilo dovolj za ogled mesta, tako da bi priporočal vsaj dva dneva…

Od vseh mošej in madras mi je bila pa tukaj verjetno najbolj zanimiva madrasa/mošeja Chor Minar. Zgradba ima na vogalih štiri manjše minarete, vsak pa ima svojo modro kupolo in je okrašen z edinstvenimi dekorativnimi elementi. No, tukaj pride do izraza tudi lokalna nagnjenost h kiču, saj je na vrhu nekaterih minaretov tudi replika gnezda štorkelj s parimi štorkljami. In to je opazno tudi drugje… Včasih so štorklje menda res tu gnezdile, ampak tega sedaj že dolgo ni več… Je pa ta madrasa malenkost oddaljena od običajnega tourist traila (in sem jo našel ob jutranjem teku).

Skoraj povsod pa se prepleta lokalni šoping (aka spominki) z znamenitostmi. In to ni samo tukaj, ampak na večini mest v Uzbekistanu. V praktično vseh madrasah, ki so od zunaj arhitekturno zanimive so sedaj znotraj prodajalci spominkov.