Načrt:
Pod 3h20m, optimistično čas okoli 3h 15m. Glede na to, da sem letos tekel polmaratone konstantno pod 1 uro 40, sem optimistično pričakoval prej omenjeni čas. Tudi trening je bil zadovoljiv, v treh mesecih pred startom sem pretekel več kot 520 km, 2x tudi več kot 30km.

Expo – dvig številk:
Dvig številk in razstavni prostor je urejen v Jacob Javits razstaviščnem centru, ki je relativno blizu 34 St., kjer se nahaja Penn Station. Ob vstopu (v soboto) na razstaviščni prostor kakšne večje gužve ni bilo, in registracija ter prevzem številk sta potekala zelo hitro. Sam razstaviščni prostor je imel glavne proizvajalec, in cene so bile zaradi amerike zelo »primerne«. Niso pa bile nič bistveno nižje kot v nekaterih drugih športnih trgovinah v New Yorku. Zraven smo dobili tudi »marathoner« shirt z dolgimi rokami. Kul.

Vreme:
Napoved je bila zelo hladna, okoli 6C zjutraj, pa do nekje 15-16C čez dan. In ja, dokler ni posijalo sonce, je bilo res mrzlo, potem pa prijetno za tek. Vreme je bilo pa fenomenalno sončno, brez oblačka. Edino po koncu maratona je hitro zazeblo, saj je novembra dan v New Yorku (po premiku ure) zelo kratek.

Pred tekmo:
V New Yorku je poseben postopek prevoza na začetek maratona, saj je štart daleč stran od cilja. Maraton se začne na Statten Islandu, do kamor seveda organizator zagotavlja brezplačen prevoz (bodisi z avtobusi, bodisi s trajektom). Velja omeniti, da si je treba zagotoviti ure prevoza dovolj zgodaj ob prijavi, ker če se to dela pozno, so na voljo samo še nečloveško zgodnje ure. In tako sem dobil tudi sam, torej trajekt na Statten Island ob 5:45 zjutraj. Ker pa sva živela v Harlemu, je bilo treba vstati precej, ura je bila naštimana že ob 4:15 zjutraj. Že sam metro do trajekta vozi več kot 35 minut. Klasičen čokolešnik zajtrk (tukaj zahvala lastnikom B&Bja, ki sta mi pripravila »best wishes« card na mleku – tokrat sem si za spremembo lahko normalno pogrel mleko). Na srečo sem imel še malo jet-laga, tako da mi ni bil problem vstati ob 4h zjutraj. Edino črevesje se ni popolna strinjalo… Ljudi na trajektu je bilo OGROMNO, in pravzaprav je trajekt vozil tekače vsakih 15 minut. Nihče ni pregledoval številk, tako da bi lahko brez problema šel tudi na kak kasnejši trajekt. Je bilo pa lepo, ravno ko smo se peljali mimo Kipa svobode se je začelo daniti, in ob pristanku na Statten islandu je bilo že svetlo. Manhattan pa daleč za nami. V pristanišču so že čakali avtobusi, ki so nas peljali še do štartnega prostora (15-20 minut). In tam sem prišel že ob 7h zjutraj, s tem da je bil štart prvega vala (v katerem sem bil tudi sam) šele ob 9:40. Na srečo sem bil precej oblečen, kljub temu pa je bilo mrzlo. Številni so imeli zraven ali alu folije ali pa spalne vreče. Zavlekel sem se na sredino ogromnega šotora (ki je bil odprt, tako da je pihalo skozi, vendar je bil vseeno toplejši kot pa zunaj na prostem) in malo zadremal. Vmes pa jedel in pil, kljub temu pa je po moje od mojega »tekaškega« zajtrka minilo do štarta preveč časa, tako da sem bil kljub vsem bananam, powerbarom in še kaj na koncu že malo lačen. Seveda so nas ob 8:50 že poklicali v štartne bokse in se je bilo treba pravočasno preobleči in oddati prtljago. Od toplih oblačil sem ohranil samo še pulover (star, pojeden od moljev), ki sem ga vrgel stran kasneje… Vseeno pa… vse skupaj je za moj okus potekalo prehitro, in na štartnem prostoru smo bili že ob 9:15, tako da je sledilo še pol ure zmrzovanja in poskakovanja na mestu. Toliko o ogrevanju…

Tek:
Tek se začne na začetku Verranzano-Narrows mosta, ki je eden najvišjih daleč naokoli. In relativno strm, tako da je začetek v »klanec«. Super za ogrevanje, malo manj pa za prehiter tempo. In prvi kilometer, ko je šlo samo gor res ni bil prehiter. Samo 4:48 na kilometer. Na drugi strani mostu je pa kar letelo  Prvih 5km pričakovano hiter tempo (22:34), in stabilizacija na zelo podobnem tempu. Ko smo enkrat prišli čez most v Brooklyn je bilo polno ljudi, bendov in seveda tudi navijanja. Postaje z vodo in napitki so bile pogoste, pogrešal pa sem eno stvar – sadje! Nič, oz. popolnoma nič. Samo tekočine. Kot da na maratonu ne potrebuješ tudi take hrane. Na srečo so ljudje ob cesti delili banane, tako da sem vsaj tako lahko malo potešil lakoto. Je bilo pa zanimivo teči skozi različne okoliše, od italijanske do židovskega in še kaj. Povsod se je kaj dogajalo. Na koncu sem porabil za prvo polovičko 1h37m24s, kar se mi je zdelo odlično, saj do takrat še nikoli nisem tekel tako hitro. In tam do nekje 22-23 je bila proga ravna. Po 23km se gre čez prvi manjši most, in tempo mi je prvič padel nad 5 minut na kilometer, vendar je bilo na drugi strani takoj bolje. Potem pa Queens in »resnejši« most čez Roosvelt island. Malo pred začetkom me prehiti tempo tekač z balonom za 3:15… jest pa ga ne morem slediti  Poskušam, a ne gre… in pred najvišjim delom mostu ga dokončno izgubim in prav čutim, da mi pojenjajo moči. Vseeno pa sledi eden največjih trenutkov celotnega maratona. Prihod na Manhattan, na 1st Avenue. Navijanje je noro, kot da bi bili na ogromnem nogometnem štadijonu. In 1st Avenue se vleče, saj smo se ta priključili pri 59st, obrat pa je šele okoli 140st. Ne samo da se fizično več ne čutim sposobnega hitro teči, tudi psihično mi popolnoma pade morala, in samo še v glavi računam kako hitro moram teči, da dosežem najprej 3h20m, potem 3h25… In moči poidejo ob prihodu v Bronx, tam se ravno okoli 32-33km prvič sprehodim in v miru popijem vodo. Ne morem verjeti, srčni utrip nizek, jest pa popolnoma brez moči. Tam okoli 35km tempo pade na okoli 5:30 minut na kilometer, kar je skoraj minuto slabše kot na začetku. In jest vsako postojanko z vodo (in sadjem, ki je bilo na razpolago od 20 milje naprej!!!!) izkoristim za vedno več hoje. In ja, za 5km med 35 in 40 porabim več kot 29 minut…. Pa še vse gre gor in dol, in ko zavijemo v Central Park (zadnje 4 kilometre) me vsak klanec še bolj ubija. Ljudi ogromno, jest pa komaj tečem. In imam občutek, da me vsi samo še prehitevajo. In samo še odštevam metre do cilja. Na koncu, ko že enkrat vidim znak FINISH komaj zašprintam, pa še to gre navzgor, tako da… je zelo malo haska od tega šprinta. Na koncu, bolj psihično kot fizično (sem čisto brez energije, me pa nič ne boli ali kaj podobnega) prilezem v cilj s časom 3h29m33s. Vsaj pod 3 ure 30 minut je. Nov osebni rekord. Pa vendar zelo razočaran sam nad sabo, saj sem za drugo polovico maratona porabil 1 uro in 52 minut. Se ne spomnim, kdaj bi tako počasi tekel polovičko.

Po tekmi:
Od cilja pa do dviga prtljage je daleč. Najprej smo dobili alu ogrinjalo, potem medalje in še vrečko s hrano. Ki je bila spet meni nekako neprimerna. Vodo, eno majhno jabolko (ki sem ga pojedel na dušek), energijsko ploščico in čips?!?! Hmmm… No ja… zraven je bilo treba hoditi še vsaj 1km do mesta, kjer smo lahko prevzeli vrečke z obleko. In kljub temu, da je bila ura šele okoli 14h popoldne, je v »mraku« dreves v Centralnem parku že zelo zahladilo. Takoj po tekmi sem šel na en burger, in začuda takoj okreval in pridobil nazaj moči…

Pri analizi sem razmišljal kaj je šlo narobe pri teku…
– en razlog je seveda utrujenost od ogleda NY in jet laga.
– drugi je hrana, ki sem jo jedel v zadnjih dveh dneh. Večer pred maratonom sem pojedel pašto z eno kremno omako ter gobami (in to relativno pozno zvečer) in vse to mi je obležalo v želodcu. Hkrati sem zjutraj prezgodaj jedel, in sem na koncu štartal lačen. In tudi na sami progi ni bilo okrepčevalnic kjer bi si napolnil energijske rezerve (s sabo sem imel samo dva gela).
– tretji, mogoče še celo najpomembnejši, je bil ta, da sem v prvi polovici imel mogoče prehiter tempo. Želja po uspehu je bila pač večja od mojih realnih zmožnosti.

Še uradna statistika…
Place: 5349
Gender Place: 4586
Age Place: 828
Finish Time 03:29:33
5 km 10 km 15 km 20 km 13.1 mi 25 km 30 km 35 km 40 km Minutes per mile
22:34 45:16 1:09:07 1:32:18 1:37:24 1:56:42 2:21:21 2:48:43 3:17:05 08:00

Garmin …
Distance: 42.97 km
Time: 3:29:31
Avg Pace: 4:55 min/km
Elevation Gain: ?? m (garmin mi je pokazal prek 1000 višinskih metrov in to seveda ni res)
Avg HR: 166 bpm (86 % Max), s tem da se mi zadnjo uro ni povzpel več kot 160bpm

Note: Vse razen zemljevida s progo so uradne fotografije iz spletne strani NYC Marathon 2011.