Archive

Posts Tagged ‘kolo’

S kolesom: Jesenice – Nova Gorica

april 22nd, 2013 Comments off

Letos nisem veliko kolesaril. In vseeno sem rabil en daljši trening, pa še napoved je bila lepa. Plan je enostaven. Od Jesenic do Nove Gorice, nazaj pa z vlakom. Ker sem pred časom že parkrat šel to traso preko Vršiča (in preko Ljubljane) sem se tokrat odločil za najbolj položno traso – preko Italije. Nazaj pa seveda z vlakom. Izbira kolesa je bila jasna. Cestno kolo.

Od Jesenic do Mojstrane je pot vodila po glavni cesti, saj gre malo hitreje kot po kolesarski poti. Pravzaprav je sedaj super kolesarska proga med Jesenicami in Resiutto, ki je dolga skoraj 90km in poteka večinoma po poteh namenjenih samo kolesom. Čeprav priznam, na določenih delih grem kar po glavni cesti. No, od Mojstrane do do Gozd Martuljka sem šel potem kar po kolesarski poti, saj mi je glavna cesta tam zelo neprijetna. Kolesarska sicer pelje še naprej proti Kranjski Gori, vendar je na kolesarski na nekaterih mestih v soboto še bil sneg (v nedeljo tega snega ni bilo več!!!), kar bi ob hitrosti 30kmh in tankih cestnih gumah specialke znalo biti rahlo nevarno. Po Kranjski gori zopet malo na kolesarsko, ki pa od Rateč naprej proti Trbižu zopet ni bila prevozna zaradi snega. V Ratečah je bilo tudi najbolj hladno, samo cirka 12c, in to malo pred poldnevom! Ja, že zelo dolgo se nisem peljal proti Trbižu po glavni cesti in tam na najbolj strmem klančku je tudi dosežena najvišja hitrost danes. Ko se spustiš malo “nižje” snega na kolesarski zmanjka in mimo Trbiža se lahko elegantno odpelješ po stari železniški trasi.

Potem pa dilema. Ali naj nadaljujem po kolesarski ali glavni cesti? Zaradi zelo redkega prometa sem se raje odločil kar za glavno cesto (magistralko), ki ima ob robu tudi širok odstavni pas. Kolesarska je sicer lepa, pa vendar… zelo zavita in sigurno ne bi mogel kolesarit s hitrostjo 30+ kmh. Po magistralki pa do Pontebbe leti 40+ 😉 Moteča sta pravzaprav samo dva predora, en kar dolg. Tudi po Pontebbi ostanem na magistralki, kljub temu, da je tam kolesarska prekrasna in zelo razgledna. Ima pa tudi veliko predorov, ki niso najbolje osvetljeni (so pa vseeno na stropu ene led brljivke), kar pomeni, da bi stalno moral upočasnjevati. Kolesarska se približa glavni cesti šele v Chiusaforte (Klužje), kjer se potem do Resiutte vozim po njej. Je vseeno nekoliko bolj varno, čeprav mi predori parajo živce in razbijajo ritem. V Resiutti se pa kolesarska konča. Kar naenkrat, brez opozorila. Škoda. Prvih 90km je za mano, in zavedal sem se, da bo sedaj več prometa. In ja, od odcepa za Tolmezzo naprej proti Gemoni se je promet gostil, od Gemone naprej pa ni niti pojenjal.

V Gemoni se je cesta zravnala in se nehala spuščati, zato je bilo zadnjih 70km treba voziti skoraj v ravnini. Kar ne bi bil problem če ne bi bilo na cesti nešteto semaforjev, ki so stalno razbijali ritem vožnje (očitno sem s kolesom stalno lovil rdeči val). Najhuje je bilo tam okoli Tavagnacca, kjer je množica šopingov, da niti ne omenjam, da je tam cesta tudi najslabša!!! Pravi šok za hrbet, in komaj sem lahko še vztrajal na aerobarih. Poleg tega se je začel protiveter, ki se je proti Udinam še krepil.

V Udinah se rahlo zgubim, saj se namesto proti Gorici peljem proti Čedadu. In potem šok. Protiveter se še okrepi in po zastavah sodeč mi piha prav v prsa. Aerobari tukaj sicer veliko pomagajo, vendar izgubljam veliko energije, da vzdržujem hitrost med 28 in 32kmh. Hja, pa še gost promet. In temperatura je cirka 12c višja kot pa pred nekaj urami v Ratečah. V Gorici sem hitro našel odcep proti Novi Gorici, ampak vseeno sem precej upočasnil, in se skozi mesto vozil že kar turistično. Bistveno mi je bilo samo še to, da pravočasno pridem do železniške postaje in ujamem vlak 🙂

Vglavnem. Fajna tura. Sicer bo za drugič treba najti drugo pot od Gemone do Gorice. Pa vendar. Prvi daljši kolesarski treking (torej več kot 100 km) po več letih…

Garmin je na koncu pokazal…
Time: 5:47:12
Distance: 173.13 km
Avg Speed: 29.9 km/h
Max Speed: 56.4 km/h
Elevation Gain: 668 m
Elevation Loss: 1,170 m
Min Elevation: 61 m
Max Elevation: 881 m
Avg HR: 137 bpm
Max HR: 161 bpm
Avg Bike Cadence: 80 rpm
Max Bike Cadence: 107 rpm

Categories: kolo, šport Tags: ,

Začetek kolesarske sezone…

april 14th, 2013 Comments off


… in premik s trenažerja na ceste… in tako je prvih “zunanjih” 100+ kilometrov za mano. Bled in Planica. S tem da je kolesarska steza med Gozd Martuljkom in Kranjsko goro še pošteno zasnežena.

Categories: kolo, šport Tags: ,

36. Pariški maraton – poročilo

april 17th, 2012 Comments off

Plan: okoli 3h30m. Brez pričakovanj. Uživanje. Jeseni sem ob prijavi tudi izbral skupino za tempo 3:30.

Vreme:
Super vreme. Zjutraj rahlo hladno (samo ene 5C), potem se je pa ravno prav ogrelo (mogoče 8-10C). V nasprotju z lanskim letom, ko je bilo prevroce. Me je že malo skrbelo, da sem premalo oblečen, vendar se je odločitev, da začnem kar z majico s kratkimi rokavi, izkazala za odlično. Večji problem je predstavljal veter, ki je bil na parih mestih zelo močan. In na koncu, ko si se ohladil, je bilo zelo mrzlo in je hitro zazeblo.

Pred tekmo:
Vstal sem kar pozno, šele ob 6:30. Na hitro pojedel čokolešnik im energijsko ploščico in se odpravil na WC. Štart je ob 8:45, na srečo pa stanujem na direktni liniji podzemne železnice – cirka 20 minut vožnje. Vseeno sem ponovil napako od lani in šel ene 15 minut prepozno. Podzemna železnica (metro) je bila že zjutraj polna. Skoraj sami tekači. Kot običajno v Parizu, je zjutraj velika gužva in vhod v prostor, kjer lahko odložiš prtljago je res daleč na aveniji Foch. (in kdor pride na štart z linijo 6 naj gre dol na na postaji Kleber – precej bližje!). In ni fajn zamujat. Količinia WCjev pa pariško tradicionalno majhna. Letos so vsaj naredili pisoarje, ki jih prejšna leta ni bilo. Vseeno moški še vedno množično uporabljajo bližnja drevesa in ograje. Od tam je pa potem vsaj kilometer do štarta na Elizejskih poljanah. Letos je bil pri vhodu večji red kot lani, saj si lani lahko šel na štart kjerkoli. Letos pa ne. Ok, red in preverjanje številk na vhodu so naredili veliko gužvo, ampak ko si bil enkrat notri je bilo ok. In prišel sem “not” ravno ko je bil štart elitne skupine. Poleg tega so po štartu vsako hitrostno skupino spuščali z zamikom, kar je malo zmanjšalo gužvo med tekom. Moja skupina je tako štartala s cirka 6 minutnim zamikom.

Tek:
Kot običajno se pariški maraton začne na elizejskih poljanah, ki so na srečo dovolj široke, da lahko požrejo veliko količino tekačev. Poleg tega gre skozi malo navzdol (do Concorda), tako da je tisti prvi kilometer fajn za ogrevanje. Kljub štaru in gneči pa je prvi kilometer hiter. 4:33m na km. Na Concordu sledi zavoj levo in začetek teka po Rivoliju, mimo Louvra do Bastille. To je čas ko je treba najti svoj tempo, in večina ljudi tukaj še malo pretirava. Ker se začel v skupini 3:30 je bil tempo še celo nekoliko prepočasen za mene. In v prvih 5 kilometrih lepo držim tempo okoli 4:45 na km. In prvih 5km končam v neprehitrem tempu malo pod 24 minut. Malo pred Bastillo je tudi prva okrepčevalnica, in treba res pohvaliti francoze. Ima svega i svašta. Voda v malih stekleničkah (zelo pripravno), sadje (banane in pomaranče), rozine, piškoti. Kasneje pa še sladkor.

Tam nekje v 6 kilometru se pričenja vzpon (cirka 20 višinskih metrov v ene dveh kilometrih). In prvi tukaj že upočasnjujejo tempo. No, sam se lepo umirim, tečem v podobnem tempu še naprej, 48 minut na 10km, srčni utrip se umiri pod 160 udarcev na minuto. Kmalu se priteče v Park des Vincennes in mimo gradiča. Tukaj pojem prvi gel. Število gledalcev je minimalno, na srečo so pa ceste široke, da se množica tekačev porazgubi, skoraj na vsakem kilometru ali malo širšem mestu pa je tudi kak bend z živo muziko. Da malo poživi. Po pravici povedano, mi tukaj kilometri kar letijo in komaj se zavem pa smo že na kilometru 15. Ko da bi spal vmes, ampak res. Še vedno tečem v neprehitrem tempu. In uživam. Proga se polagoma dviguje nekje do kilometra 17, potem pa par kilometrov direkt dol. 30 višinskih metrov. Wau.

Počasi se proga vrača v mesto in prvih 21km pretečem čisto v skladu s pričakovanji – okoli 1h42m. Tako kot lani skoraj isto. Pojem še drugi gel, da niti ne omenjam banane. Pri kilometru 22 še drugič pritečemo na Bastillo in se usmerimo proti Seini. Žal pa se je tukaj začela kar malo gužva. Počutje pa še vedno odlično. Cesta ob Seini nudi odlične razglede, predore (en je dolg več kot 1km – predor zna biti ob toplem vremenu prav soparen), niti ni dolgočasno, saj gre skozi malo gor in malo dol. Ljudi je ob Seini ogromno. Moj tempo ostaja še vedno enakomeren. Na 29km gremo mimo Eiffla, resno pa začne motiti gneča in predvsem upočasnjeni tempo nekaterih tekačev. Ja, prehitevanja je sedaj več kot na začetku. Prvi tukaj že hodijo.

Ja, pravi maraton se začne šele po km 30, ko se v Parizu proga zopet malo vzpenja proti bolonjskem gozdu. Vedno več ljudi hodi, vedno več ljudi si ob cesti preteguje mišice. Na 30km si rečem. No, pa imaš 1 uro časa da prideš v cilj pod 3 urami in 25 minutami. In lani me je prav tu zvilo in sem moral upočasniti. Nič, gremo z istim tempom naprej, še en gel in bo. Tokrat še popijem kozarec energijske pijače (modre barve – bolje da ne vem kaj je notri), in že vidim oznako na 35 km. Počutje dobro, me pa razočara pogled na uro, ko vidim, da sem zadnji kilometer pretekel v tempu 5:10 na km. Ok, gneča in rahel klanec sta naredila svoje. Dejmo raje malo pospešit. In to sem tudi naredil. Zadnjih 5km zopet v tempu pod 4:45 na km, in po pravici povedano ljudi samo še prehitevam. Počutim se odlično, mišice ne bolijo, boli samo prst na nogi. Očitno bodo ali žulji ali pa spet črni nohti. Ampak tega itak ne čutiš tako močno da bi nehal teči. In res, kilometer 40 je bil drugi najhitrejši na celotni progi! Čeprav, zadnja dva kilometra sta se potem kar malo vlekla, kljub vedno večji množici ljudi. Mogoče zato, ker sem stalno v glavi si računal koliko minut je še do konca in z glavo nisem več bil pri teku.

Cilj. 3h24m48s. Zadovoljen. Prijetno utrujen, nit pod razno pa izčrpan. Če bi bilo treba bi lahko tekel še naprej. Edino mrzlo je bilo, ko se enkrat ustaviš. Dobiš voda, banane, pomaranče… pa še medaljo okoli vratu. Pa majica in pelerino, da te greje. Še bolj pa sem zadovoljen, ko ugotovim, da sem drugi del odtekel s časom 1:42:48, torej le malo počasneje kot prvi del. Super. Čas tokrat niti ni bil toliko važen, bolj konsistentnost v teku. Sej, lahko bi bil skupaj kako minuto hitrejši , samo to danes sploh ni bil načrt.

Po tekmi:
Od cilj pa do dviga prtljage je cirka 400-500m počasne hoje. Ravno prav, da kaj popiješ in poješ. In opazuješ ljudi okoli sebe. Se pa vidi, da so temperature nizke, ker je relativno malo ljudi, ki bi čisto pregoreli. Slovencev na trasi nisem srečal, sem pa na koncu dal gor majico Vitezov dobrega teka, in takoj so me opazili 😉 lepo. Posledic po teku ni večjih, razen močno ožuljenega prsta na nogi. Že gledam za večjimi tekaškimi copati! Je pa izhod iz prireditvenega prostora kar malo kaotičen in nabito poln. To je pač tako če ni veliko reda 😉 In ko sem se po tekmi peljal domov, so pri Passyju nekateri tekači še vedno tekli proti cilju. In so imeli do cilja še več kot 10km. In ura je bila že 13:30.

Še uradna statistika…
Runner Number: 14733
Category: Senior Men
Place: 4487th
Official place: 4666th
Category place: 2085th
Time: 03:24:48
Official time: 03:31:52
Split at 5 KM: 00:23:58
Split at 10 KM: 00:48:07
Split at 15 KM: 01:12:41
Split at 21,1 KM: 01:41:59
Split at 25 KM: 02:00:53
Split at 30 KM: 02:25:32
Split at 35 KM: 02:50:16

Garmin mi je pa pokazal še to…
Distance: 42.48 km
Time: 3:24:48
Avg Pace: 4:49 min/km
Elevation Gain: 186 m
Avg HR: 163 bpm (85 % Max)

New York maraton – prijava

november 1st, 2011 Comments off

Kako do NYC maratona? Preko spletne strani http://www.nycmarathon.org/ se lahko prijavi vsakdo (ki je starejši od 18 let), in to enkrat med januarjem in aprilom (za tekoče leto). Ponavadi to objavijo enkrat v začetku leta. Možnosti je več. Garantirani nastop ob ustrezno hitrem času, loterija (v igri žreb), dobrodelnost (če zbereš dovolj denarja za dobrodelne namene) ali pa preko kake specializirane agencije, ki nudi celotno ponudbo (ki je tudi običajno ustrezno dražja).


Vir: http://www.nycmarathon.org/

Pri tem velja omeniti, da za garantirani nastop veljajo za leto 2012 še stara pravila, medtem ko se bodo za 2013 pravila močno zaostrila. Nekatere možnosti bodo ukinili, čase za garantirane nastope pa bodo močno zaostrili – pravzaprav bo v letu 2013 treba doseči 25% hitrejši čas za garantiran nastop kot v letu 2012. Veljajo pa nastopi tako v maratonu, ki se lahko preverijo preko spleta (možno da tudi na kak drug način)  in so bili doseženi v zadnjem letu in pol.


Vir: http://www.nycmarathon.org/

Druga možnost je loterija. Večini tistim, ki ne dosegajo časov (ali jih ne bodo dosegali po spremembah) ostane loterija. Do sprememb je prišlo zato, ker se je menda v zadnjih letih zelo zmanjšalo število oseb, ki so prišle preko žreba, saj so relativno “počasni” časi omogočili vedno večim ljudem, da so garantirano prišli na maraton. Po mnenju organizatorja bi tako v 5 letih ne mogli več nuditi žreba. Vglavnem, tukaj je pač potrebna sreča, in sam sem jo imel že v prvem poskusu. Do sedaj so bila tudi pravila, da če tri leta zapored nisi imel sreče pri žrebu, da dobil garantiran nastop v četrtem poskusu. Vendar menda tudi to počasi ukinjajo.

O drugih dveh možnostih ne bi izgubljal preveč besed. Le to, obstaja namreč precej “športno” oz. maratonsko orientiranih potovalnih agencij, ki nudijo ustrezne aranžmaje. Ponavadi aranžmaji zajemajo vsaj  vstopnino (ki je precej višja kot pri žrebu), nemalokrat pa še skupinski prevoz na štart, hotel, let…  Še to, preko agencij se da prijaviti tudi “kasneje”, če npr. zamudiš rok za prijavo. Seznam agencij je vsako leto ažuriran in objavljen na http://www.nycmarathon.org/entrantinfo/itps.htm

STROŠKI PRIJAVE

Prijava na spletni strani je možna samo ob vpisu številke kreditne kartice. Drugih možnosti ni. Ob prijavi  takoj odbijejo približno 11 USD, ki ni vračljiv. Potem pa odvisno ali si ali nisi sprejet na maraton. V primeru, da registrirani čas ne zadošča in da oseba ni izžrebana, potem je to edini strošek, ki ga imaš s to prijavo. In upaš na več sreče naslednje leto. V primeru, da si sprejet na maraton ti pa trgajo znesek. Za leto 2011 je bil ta znesek (za nerezidente v ZDA) 281 USD, kar je potem naneslo 189 EUR. Ob tem velja omeniti, da je ta prijavnina “non-refundable”, kar pomeni, da jo v nobenem primeru ne vrnejo (tudi zaradi bolezni ne), niti ni prenosljiva na drugo osebo. V primeru odpovedi je možnost, da si ob prijavi za maraton naslednje leto avtomatično sprejet. Seveda, ob ponovnem plačilu POLNEGA zneska (no tole ni sem 100% prepričan – lahko da tudi ni treba plačati).

KAJ POTEM?

V roku nekaj tednov po POTRDITVI, da si sprejet na maraton se odpre na spletni strani možnost, da se rezervira prevoz. Načeloma velja, da bodo nudili prenos vsem, je pa potrebno vedeti, da bodo zamudniki pri tej prijavi morali iti na prve prevoze. Brezplačno ponujajo dve vrsti prevoza. Z avtobusi z Manhattana in New Jerseyja ter trajekt na Statten Island (pa potem z busom do štarta). Načeloma se avtobusi napolnijo zelo hitro, zelo hitro se tudi napolnijo najbolj ugodne ure odhoda trajekta. Sej, še vedno bodo tisti “prvi” trajekti na voljo, samo ti so ob 5:30 zjutraj. Na štart potem prideš cirka 50-60 minut kasneje. Pri tem je treba vedeti, da je prvi štart maratona ob 9:40, približno ob 8:50 pa že zaprejo “štartna mesta” za prvi val. In da znajo biti jutra v novembru v New Yorku zelo mrzlo!

Zelo pomembna pa je še ena stvar. Rezervacija hotela, B&B. Ne sme se pričakovati ugodnih cen, ker je to eden izmed viškov turistične sezone v NYC, zato so cene navite. In cenovno najbolj ugodna prenočišča gredo prva. Zato, rezervacija skoraj takoj po prejemu potrditve o sprejetju na maraton! Glede letalskih pa… ceneznajo biti zelo visoke za prihode tam nekje med 4 in 7 dni pred maratonom, in odhode dan ali dva po maratonu. Zato v primeru teh terminov je treba rezervirati čimprej. Za prihode 2-3 dni pred maratonom so cene precej nižje, in se še v avgustu in septembru dajo dobiti ZELO ugodne ponudbe (npr. septembra je bila v akciji cena z AF iz Benetk samo za 490 EUR! termin petek-petek).

In še video za spodbudo!

Blatna Parenzana

maj 10th, 2010 Comments off

Prva “resna” kolesarska tura letos. Bilo je fajn, samo “malo” blatno, saj je noč prej še močno deževalo. Nekaj več kot 60 km po delu Parenzane oz. Porečanke (med Bujami in Vižinado), trasi nekdanje proge, ki je povezovala Trst in Poreč.

Več fotk… KLIK

GPS track