Archive

Posts Tagged ‘maraton’

(Slovenščina) 22. Ljubljanski maraton

October 30th, 2017 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.


Foto: Žiga Zupan/Sportida

Pred maratonom smo imeli kar dolgo razpravo kaj bi letos bili kot “šeme”. Ampak odločitev je na koncu bila enoglasna. Glede na to, da so slovenski košarkarji zmagali na evropskem prvenstvu, je prav “hommage” njim najboljša izbira. In smo bili, košarkaši.

Pred štartom se je bilo treba seveda primerno ogreti in nastaviti merilec – da bomo čimbolj uspešni pri metanju trojk med tekom. Trener Igor je zaukazal, da mora na koncu vsaj prva peterka preteči cel maraton. Seveda je moral tudi bosonogi ata Roblek na ta celga. Ni pardona če tako reče trener. In smo šli. Začetek je bil dober. Po nekaj uspešnih driblingih, podajah in tricah smo že bili na Bavarskem dvoru. Tam sva se odločila z Zvezdo, da greva v protinapad. In sva šla naprej. Preostanek teka je relativno hitro minil. No… relativno. Dokler smo tekli z orkanskim vetrom je bilo super (ko sem imel občutek, da so kozarčki na tleh hitrejši od mene), proti precej manj. Mene je žal začelo pobirati že na kilometru 30 in na koncu sva se z Zvezdo že kr vlekla in kar ni hotelo biti konec igrišča ljubljanske maratona. Hitrost (ali “šema) ni bila problem, je pa dejstvo, da sva se precej ustavljala za fotografije in pozdravljanja ter zaradi tega tekla zelo neenakomerno, da niti ne omenjam tapkanje košarkarske žoge (še dobro, da je bila samo tista otroška). Po treh urah in 30 minutah sva le pritekla v cilj. In še imela moči za šov in šprint. Sicer samo z eno žogo (drugo sva podala naprej ob polovici), ampak bolje to kot z nobeno. Vglavnem, zadetek v polno in bilo je fajn.


(večina spodnjih fotk je od Vlaste in našega trenerja Igorja)

Great Wall Marathon

May 23rd, 2017 Comments off


Pyongyang Marathon 2017

April 20th, 2017 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Maraton v Severni Koreji? Zakaj pa ne… že sama država je zanimiva, maraton tja pa še bolj. Sploh če veš, da je za tujce odprt šele zadnje 3-4 leta.

Za prijavo na maraton ni potrebna nobena loterija. Prijava je za leto 2017 znašala 100 EUR za maraton, nekoliko manj za polmaraton ali 10km. Problem je drugje – v Severno Korejo brez agencije ni mogoče vstopiti. Uradna agencija za leto 2017, ki je poskrbela za vso logistiko maratona, je bila Koryo Tours. To ni severnokorejska agencija, ampak je agencija s sedežem v Pekingu, vodita pa jo novozelandec in anglež. V Severno Korejo je mogoče tudi preko alternativnih, pogosto cenejših agencij, kot sta Uri tours ali Young Pioneers. V letu 2017 pa je pot tja na maraton organizirala tudi slovenska agencija Shappa (v sodelovanju z Young Pioneers). Pri tem je treba izpostaviti, da vse maraton prijave (neglede preko katere agencije se potuje tja) ureja Koryo Tours. Razlik v programih med agencijami ni velikih, so pa razlike v prevozih, prenočiščih in podobno. Tisti, ki smo šli tja preko Koryo Tours smo dobili npr. spominske tekaške majice in medalje. Kar pa drugi niso, niti zmagovalec amaterskega maratona, Aleš iz Slovenije. Če bi osebno šel še enkrat, bi v vsakem primeru izbral še enkrat Koryo Tours, kjer je bila organizacija odlična. Dan prej smo še celo imeli predogled proge z avtobusom – trasa niti ni izgledala napačno, zaskrbljujoča sta bila samo dva klančka na začetku in na koncu maratona. Vmes pa relativno ravno. Veliko negodovanja pa je povzročila poteza severnokorejskega organizatorja – spremenili so zgornjo mejo za maratonce, ki je bila spremenjena in je sedaj znašala štiri ure (prej pet). Številni tekači so bili nezadovoljni, saj je to pomembna informacija. So se pa organizatorji kar strogo držali te meje, saj so kmalu po štirih urah (torej okoli 12:30) zaprli vrata in na stadion kot tekač ni bilo več mogoče, niti ni bilo možno teči “zmagovalnega” kroga po stadionu…

Start maratona je bil ob 8:20 iz stadiona Kim il Sunga, kjer je bila zbrana 50.000 glava množica “navijačev”. Ja, občutek je bil fenomenalen ob prihodu na stadion, tudi bobnenje ob častnem krogu. No, še največji problem so bili WCji – predvsem pomanjkanje le teh. In kmalu je bil start. Amaterji smo bili razvrščeni ob vseh “profesionalcih”. Na startu stojim ob Alešu, ki mi takoj ob poku startne pištole pobegne – par krat ga še v prvem kilometru vidim še v hrbet, in to je to.

1-5km: Start je bil hiter. Po 500m vidim, da imam mnogo prehiter tempo in namerno upočasnim. Pa še krajši klanček se začenja. Takoj me začenjajo prehitevati severnokorejski “profesionalci”, ki so dobro naoljena mašina. Kljub relativno razgibani progi pridem v lep ritem, hkrati ujamem skupinico tujcev s podobnim tempom. Korejci so itak vsi prehitri na začetku. Po približno 3-4km mimo nas prihrumi drugi val severnih korejcev, tistih, ki so startali 10 minut za nami na 10 in 21km razdalji. Njihova hitrost je neverjetna. Ampak mi lepo ostanemo v svojem tempu.

6-10km: Po 7-8km so se klančki končali, proga je sedaj čisto ravna. Še ovinkov je bolj malo. Tečemo mimo glavnih znamenitosti Pyongyanga, tako da ni dolgcajt. Tudi na trgu Kim Il Sunga je bilo zbranih ogromno ljudi, a ti nisi bili tam zaradi nas. Tam so vadili za proslavo ob obletnici rojstnega dneva Kim Il Sunga, kar naj bi se zgodilo en teden kasneje. Kljub temu je bilo navijanja veliko. Počutil sem se odlično.

11-15km: Počutje še naprej fenomenalno. Šli smo iz ožjega dela mesta in sedaj tečemo ob reki. Tečem skupaj z Avstralcem. Ne prehitro, ne prepočasi. Stalno čvekava tako da hitro mine.

16-20km: Ruralni del, izven Pyongyanga – tečemo po avtocesti proti jugu. Počasi čutim toploto (ni tako hladno kot dan prej), ampak se še vedno počutim zelo dobro. Na 20km srečam Aleša, ki kot vodili teče v nasprotno smer. Prav smešno je gledati nekoga, ki ima preko 185cm kako je dve glavi višji od severnokorejskih tekačev. Ni pa več proga ravna, saj se stalno rahlo vzpenja.

21-25km: Obrnem z dobrim časom na polovici maratona – 1:30.57. Pravzaprav v skladu s tempom in pričakovanji. Kljub temu šok na obratu – sedaj vidim zakaj je šlo tako hitro in enostavno. Piha namreč močan proti veter. In sedaj razumem Aleša zakaj se je pritoževal nad Severnokorejci, saj težko izkoriščaš zavetrje za nekomu, ki je od tebe dve glavi nižji (in kot je kasneje povedal – Severnokorejci so se mu umikali in niso želeli da teče za njimi). Tempo takoj močno pade, ne morem pospešiti niti ko se cesta začne spuščati. Okoli kilometra 24-25 začnem prvič čutiti noge.

26-30km: Tempo še naprej pada, svežina, ki je bila prej je šla. S precej napora držim tempo okoli 4min45s na kilometer. Tale veter me rahlo zafrkava, ampak je za vse enako – v tem času sploh ne vem če me je kdo prehitel.

31-35km: Tempo je sedaj samo še okoli 5 minut na kilometer. Sem mislil, da bo kaj lažje ko bomo zapustili obrežje reke – pa ni bilo. Vzporedna ulica, kjer je tudi trg Kim il Sunga je zelo dolga in preveč ravna – veter zelo vleče. Sedaj pa precej čutim noge, pravzaprav toliko, da imam občutek da bom dobil krče. Drugi problem pa so postaje z vodo. Ko smo šli proti obratu je bilo postaj dovolj, sedaj pa jih je bilo nekaj že zaprtih. Zadnjo vodo tako uspem dobiti okoli km 33, ko pojem tudi zadnji gel.

36-40km: Dirka se tukaj šele začenja. Klančki, utrujene noge, vročina. Tempo močno pade, več ali manj samo skrbim da bom v enem kosu prišel do cilja. Dehidriram, saj po kilometru 33 ni več nobene postaje z vodo – tista, ki je bila prej na kilometru 37, je sedaj že zaprta… Ufa… Me pa držijo pokonci ljudje, ki navijajo – da ne govorim o tem, da moram stalno tekati z iztegnjeno roko – toliko high5 nisem dal še nikoli. Pa niso to samo otroci, so tudi babice 🙂

41km-cilj: Na kilometru 41 pritečem na vrh hribčka in ponovno zagledam slavolok zmage. Torej do cilja ni več daleč. Poskušam pospešiti pa ne gre, noge ne držijo. Ostane samo še 400m po stadionu, polnem ljudi. Na mojo razočaranje noben ne reče nič, in bi slišal pasti iglo na tla. Vendar se ne dam, ker ne bom velikokrat tekel pred tako polnim stadionom. Z malo spodbude se zbudi tudi severnokorejska množica navijačev in vzdušje je prav fajno. Priznam pa, da skozi cilj pritečem izčrpan, dehidriran.

Epilog: Ciljno črto prečkam kot 20. uvrščeni na maratonu s časom 3h19m33s. Rahlo razočaran, saj sem zaostal za vsemi pričakovanji (ja, v najslabšem primeru je bil B cilj 3h15m). Zmanjkalo energije in moči v nogah. Čisto dehidriran na cilju, kjer skoraj v enem kosu spijem pollitrski Gatorade, ki sem ga prinesel iz Pekinga. Ampak vredu. Trasa ni lahka, protiveter v drugem delu je bil res močan. To kaže tudi dejstvo, da sem prvi del pretekel v malo več kot uri in pol, za drugi del pa sem potreboval skoraj 20 minut več. Ne pomnim kdaj sem zadnjič (tudi na treningu) pretekel tako počasi 21km 😉 K slabšemu rezultatu je tudi pripomogel trening. Zaradi onesnaženja v Pekingu sem več kot polovico kilometrov pretekel v telovadnici, na tekalni stezi. Kjer pa očitno nisem dovolj dvignil naklona, saj sem imel na pozimi nekaj problemov z bolečo ahilovo tetivo – vem sedaj za prihodnjič. Ker je tek na tekalni stezi tako lažji in blag na noge kot tek zunaj, noge tudi niso bile dovolj “pripravljene” na tako dolg tek. Zato sem imel po koncu maratona velik muskelfiber, pravzaprav so bila meča izredno boleča. Če sem običajno na “nogah” na lažjem joggingu že par dni po maratonu, pa sem se sedaj po 5-6 dneh komaj premikal, saj je bil tek še nemogoč.

Izkušnja maratona je bila zanimiva. Množica na startu in cilju, vmes pa relativno malo ljudi. Ok, po mestu je bilo ljudi ob progi kar nekaj, ne da se pa to primerjati s praktično nobenim maratonom, ki sem ga tekel do sedaj (Radenci pridejo blizu). Izven mesta si sam na tisti “vroči” avtocesti. Postajališč z vodo je bilo na začetku kar nekaj, potem pa s kilometri vedno manj. Še najbolj problematično je bilo to, da je bilo zadnje postajališče na 37km zaprto, ko smo tekli mimo. Pravzaprav je bilo zaprto že ko je približno 25-30 minut prej tekel mimo Aleš. Med maratonom je bila precej lažja tudi komunikacija z domačini – nekateri so navijali, drugi pozdravljali, tretji ponavljali kake angleške besede. Običajno na ulici v Severni Koreji nisi videl nič takega, saj so se vsi domačini izogibali komunikaciji s tujci. Celotni nadzor je bil v času maratona milejši. Vse skupaj pa je vseeno delovalo surrealistično. In nekako se nisem mogel otresti čudnega občutka – so ti ljudje na ulici na ulici (in stadionu) zato ker jim je tako zapovedano ali ker so prišli prostovoljno?

39. Berlin Marathon 2012 – a report

October 2nd, 2012 Comments off

Berlin marathon complete with decent time.

Platz / Overall: 2401
Platz / Overall: 542 (in Altersklasse / Agegroup: M35)
Nettozeit / chiptotal: 03:10:24
Bruttozeit / clocktotal: 03:11:25
Halb 1 / First half: 01:33:31
Halb 2 / Second half: 01:36:54
Zeit pro km / Time per km: 04:30
Geschwindigkeit / Speed: 13.30 km/h

Race report only in Slovene language.

Categories: Germany, sport, Run Tags: , , ,

36. Paris Marathon 2012 – a report

April 17th, 2012 Comments off


Plan: about 3h30m and it’s also the pace group that i chose in autumn. No expectations. Just to enjoy myself. And to find a long distance feeling, after New York Marathon disappointment.

Weather:
Cold in the morning (only one 5C), and slightly warmer during the day (maybe 8-10C). Great running weather, in contrast to the last year’s heat. I was a little worried with being “underdressed”, but the decision to start with the T-shirt, proved to be excellent. Only problem was the wind, especially when running around Bois de Boulogne.

Before the match:
I got up late, at around 6:30. Quickly ate some corn (choco) flakes, an energy bar and went to the toilet. Start of the marathon was at 8:45, but luckily I live not too far with the metro – just some 15-20 minutes away, on direct line. However, again, i repeated my mistake from a previous year and went again 15 minutes too late. Therefore everything had to be done in a hurry. As it is usual in Paris, there was huge crowd in the morning and drop-off for luggage was really far away (from L’arc de triomphe – an advice – if you are going to the start with metro line 6, go out at the metro station Kleber – close to the entrance!). What was again traditionally low was the number of portable toilets, though this year they added several urinals. But not enough, men still preferred to use nearby trees and fences. From drop-off place to the start on the Champs Elysees is at least one kilometre, so it’s a good opportunity to warm up. When entering starting lots, there was more order this year (they introduced controls), however that made also a huge pile-up of people outside the starting lot. But when you were inside, you were relatively OK. In addition to previous years, they introduced waves this year, so they let each group with some lag. My group (3:30) went with a lag of 6 minutes.

Running:
As usual, the Paris Marathon starts on the Champs Elysees. Avenue is fortunately wide enough to ingest a large amount of runners. In addition it goes down a bit towards place of Concorde, so the first kilometre was excellent to warm up. And crowd took me away, and we started with a good pace of 4:33 per km. Soon you go on the Rivoli, past Louvre towards Bastille. This is the time when you need to find your own pace, and you can already see some people pushing as hard as they can. Since the group started in the 3h:30m pace, I thought it was a bit too slow. In the first 5 kilometres I had really nice pace around 4:45 per km, just a whisk under 24 minutes. Shortly before Bastilla there was already a first snack bar, and I should really commended French. This and most of the following snack bars had almost everything a runner could want. Water in small bottles (very convenient, you get more into yourself than onto), fruits (bananas and oranges), raisins, biscuits, sugar… Only energy drinks were missing until the km 35.

Around the 6th km road starts to go uphill a bit, but nothing difficult. First people already start slowing down after blazing start, and I keep my pace to reach km 10 in around 48 minutes. Heart rate stabilised below 160 bpm, and soon we run past Chateau des Vincennes. I eat my first gel around here. The number of spectators is minimal in the park, fortunately roads here are wide, so there is no problem running or overtaking. Nevertheless to spectators, there are several bands to play live music to keep the runners in the pace 

To be honest, I don’t remember much what happened between km 12 and 17… it just went fast. Running with ease in not to fast pace. And from km 17 towards the halfway points we got to run downhill… what a joy!

At half everything was inside the expectations. Time around 1h42m, that means a pace around 3h25m. Ok. Time for second gel and some more bananas. At km 22 road turns towards the river Seine, and crowds started to build up here. Mood was excellent. This road beside the river Seine offers excellent views, tunnels (one is over 1km long ), nor is it boring. It goes constantly a little bit up and down. At km 29 we pass Eiffel tower (on the other side of the river), pace is still good, just it starts to feel crowded. Yes, people are already starting to slow and roads are getting narrower.

The real marathon begins only after km 30. Then the road climbs again towards the Bois de Boulogne. More and more people walking, some are stretching their aching muscles. At km 30 I say to myself, that less than 3h25 is very much doable. A year ago (with a similar pace) I slowed down here. One more gel, and here we go as fast as before. It is also time have a glass of energy drink (blue colour – better not to know what is inside), and soon I see on the km 35 mark. As good as I felt, a glimpse onto my watch disappointed. My pace slowed well down, and I ran my last km in 5:10 per km pace. Damn. Have to pick up speed. And I did. And from here to the end only overtook people. I felt great, muscles did not hurt, just a sore toe – but you don’t really feel this when running (apparently I will again have to change my running shoes). Pace was good and km 40 was the second fastest on the entire marathon. Excellent. Last two km were of similar pace, though they dragged a bit – maybe because i was constantly counting in my head how many minutes is left until the end.

Goal reached. 3h24m48s. Satisfied. Pleasantly tired, not even close to the limit or exhaustion. If needed, I would be able to continue running. I was pleased to find out to run the second part of the marathon in almost the same pace as the first. This time, it was not final time what counted, but consistency. I’m sure, I would be able to run today around 5 minutes faster, and that without too much of effort.

Epilogue
Happy and cold in the end. Yes, it is only 400m to my bags, but it is getting cold. At least it is not so far as in New York, and you get (healthy) stuff to eat at the end. Muscles and joints were fine, and was happy to meet some fellow Slovenians in the finish. Getting out the venue was typically French – chaotic and disorganised, but OK. And when I took a metro back home, at Passy some runners were still running. And they had still around 12 km to go. Oh, well… I was rather dreaming of pasta.

Official statistics …
Runner Number: 14733
Category: Senior Men
Place: 4487th
Official Place: 4666th
Category Place: 2085th
Time: 03:24:48
Official time: 03:31:52
Split at 5 KM: 00:23:58
Split at 10 KM: 00:48:07
Split at 15 KM: 01:12:41
Split at 21,1 KM: 01:41:59
Split at 25 KM: 02:00:53
Split at 30 KM: 02:25:32
Split at 35 KM: 02:50:16

+ Garmin stats:
Distance: 42.48 km
Time: 3:24:48
Avg Pace: 4:49 min / km
Elevation Gain: 186 m
Avg HR: 163 bpm (85% Max)