Archive

Posts Tagged ‘letalo’

Muzej letalstva in vesolja v Parizu

avgust 14th, 2018 Comments off


Muzej zraka in vesolja (fr. Musée de l’Air et de l’Espace) je eden najstarejših aeronavtičnih muzej okoli danes. Nahaja se nahaja na letališču Bourget, ki je bilo do leta 1932 edino komercialno letališče v Parizu. Ima zbirko približno 150 letal, ki so na ogled, od enih najbolj zgodnih letal do Bregueta 19 “Point d’Interrogation”, Spitfire in Concorda. Vključuje tudi dva modela raket Ariane. Po ogledu tega muzeja želim iti v Washington, do Smithsonian National Air and Space Museum, ki naj bi bil najboljši podoben muzej in Kennedy Space Center. Dostop do muzeja ni preprost. Poleg taksija se lahko do muzeja pripelje z avtobusom (št. 350 iz Gare de l’Est – dve metro vozovnici!) ali pa kombinacijo metroja in avtobusa – metro linija št. 7 (postaja La Courneuve) in avtobus 152. Ponavadi obe možnosti trajata zelo dolgo in je treba malo iskati povezave. Vstop v muzej je v osnovi brezplačen, razen ogleda notranjosti štirih letal (forfait avions, 9 EUR v letu 2018) ali kakih drugih aktivnosti (simulator ali itd.). Muzej sem obiskal čez teden in ob 11h ni bilo veliko ljudi.

Kot posebnost ima muzej nekaj redkih in posebnih delov. Npr. edini znani preostali del – podvozje oz. kolesje – letala L’Oiseau Blanc (Beli ptič) iz leta 1927, ki je poskušalo opraviti prvi čezatlantski let iz Pariza v New York. 8. maja 1927 sta namreč dva neusrašna letalca na “Belemu ptiču” vzletela iz Le Bourgeta. Letalu je odpadlo pristajalno podvozje (ali pa je bilo še celo odvrženo in ta del je shranjen v muzeju), kasneje pa je izginilo nekje nad Atlantikom. Dva tedna kasneje je Lindbergh uspešno opravil prvi uspešen non-stop čezatlantski let iz ZDA do Pariza.

Obiskovalec lahko obišče notranjost štirih letal.

Douglas C-47 Skytrain, ki so ga v času druge svetovne vojne uporabljali zavezniki (in menda ostaja še vedno v uporabi) je najstarejše med štirimi letali. C-47 je bil preoblikovan v vojaško in transportno letalo in se je v številnih spremembah razlikoval od civilnega DC-3. Npr. letalo je bilo opremljeno s tovornimi vrati, okrepljenim podom, s skrajšanim repom in stekleno kupolo v v strehi kabine. Okoli letala so mogoče še bolj znana letala – lovci, ko so npr. angleški Spitfire, nemška Stuka…

Na zunanjem delu muzeja je postavljen legendarni Boeing 747-100, s tem da se različni modeli tega letala proizvajajo že več kot 50 let. Proizvodnja 747-100 se je začela leta 1966, ko je zgornje nadstropje (in to je imelo skupno šest oken, po tri na vsaki strani) bilo namenjeno kot neke vrste lounge za poslovne potnike. Meni se je lani končno uresničila želja in sem se prvič peljal “zgoraj” na KLM 747-400 Combi – s tem, da je nadstropje precej večje kot je bilo v prvih modelih tega letala. Vglavnem, tisto kar dela ta razstavljeni model še posebno zanimivo je to, da je notranjost neke vrste prerezana in je možno videti tudi tisto, kar v običajnem letalu ne vidimo in je skrito (torej kako je letalo sestavljeno, prtljažni prostor, itd. )

Meni najbolj zanimivimi pa sta bili dve letali Concorde, ki jima je bila namenjena lastna dvorana. Razstavljen je bil prvi prototip z oznako 001, ki je bil kasneje spremenjen za uporabo na misiji Solar Eclipse leta 1973 in opremljen z opazovalnimi instrumenti. Izvedel je najdaljšo opazovanje sončnega mrka do danes, ki je trajalo približno 74 minut. Drugi Concorde je letalo, ki je opravljalo redne polete za Air France. Oba sta opomnik tehničnega dosežka, ki je združil britansko in francosko znanje. Toda za rednega potnika je bilo to predvsem večinoma zelo hitro letalo, za tiste na zemlji pa zelo glasno – letwlo je s hitrostjo okoli 2253 km / h oz. 2 macha. Vožnja s Concordom je bila draga, gor je bilo prostora (v enem razredu) samo za 100 potnikov. Seveda je bila storitev premijska, na splošno pa je bil prostor relativno tesen (in bilo je nižje, primerljivo nekako s sedanjimi Bombardieri, Fokkerji), okna pa so bila veliko manjša kot na običajnih letalih. Izjemno vitko telo in nagnjeni nos pa sta naredila Concorde bolj podoben vojaškemu letalu ali kaki vesoljski raketi kot pa običajnemu komercialnemu letalu.

Zadnji odsek muzeja (oz. prvi – odvisno kako zaviješ na začetku) je namenjen vesolju. V prostoru je temneje kot v preostalih delih muzeja, notri pa je en kup zanimivih stvari (lunarni modul, vozilo, obleke). Še bolj zanimivo je to, da je večina stvari ruskega ali evropskega izvora, zelo malo stvari pa izvira iz NASA.

Nazaj v Pariz…

november 18th, 2011 Comments off

… Po enem tednu nazaj v Parizu v prepolnem letalu Air France…

Prav magični sončni zahod…. Na testu pa tokrat Panasonic LX5