Archive

Posts Tagged ‘castle’

Srednjeveški Carcassonne

maj 1st, 2018 Comments off

Carcassonne je bil v zgodovini eno najbolj strateško pomembnih mest (tako vojaško kot trgovsko) v južnem delu Francije. Kraj je postal slaven po njegovi vlogi v albigenških vojnah, ko je bil močno oporišče katarov – pravzaprav je vsa valovita pokrajina okoli mesta polna gradov. Religija katarov je bila nekaj posebnega, saj je njihovo verovanje je temeljilo na staroperzijskem izročilu. Verovali so namreč, da nevidnemu svetu vlada dobri bog, stvarni svet pa obvladuje hudobni bog in pomeni zlo – med njima pa poteka boj za prevlado. Avgusta 1209 je križarska vojska Simona de Montforta prisilila prebivalstvo k vdaji, s čimer je Montfort postal novi viskont, sam kraj pa je postal mejna trdnjava med Francijo in Aragonskim kraljestvom. Povod za napad je bil to, da je takratni papež želel izbrisati heretike (oz. katare), kar jim je seveda uspelo. Velik pomen je mesto izgubilo okoli leta 1650, ko se je meja med Francijo in Španijo pomaknila na Pireneje.

Utrdba oz. utrjeno staro mesto zgleda res lepo. Od daleč izredno lepo obnovljeno, saj so ga po več stoletjih propadanja po letu 1850 lepo prenovili. Je pa res, da je notri en majhen srednjeveški “disneyland”. Čez dan je tam ogromno turistov, ki množično prihajajo z avtobusi, predvsem iz ne preveč oddaljene Španije. Na trenutke rabiš veliko potrpljenja, saj v ozkih uličicah skoraj ne da premikati. Seveda so biznis zavohali tudi prodajalci, saj množica trgovin prodaja vso možno turistično kramo. Zanimivo je pravzaprav samo mesto, polno ozkih ulic in majhnih trgov. Okoli mesta je dvojno obzidje v dolžini 3km in celo 52 stolpov, kar je v srednjem veku pomenilo večjo varnost pred napadalci. Glavna znamenitost pa je grad Comtal znotraj obzidja, ki je bil zgrajen v 12 stoletju. Notri je danes muzej, za vstop pa je treba kar nekaj čakati v vrsti (čakanje si je možno skrajšati z nakupom preko neta – lahko kar na licu mesta). Mogočna je tudi bazilika sv. Nazaira.

Zvečer in zjutraj pa je v srednjeveškem mestu mirno in prazno. In takrat se je prav lepo sprehajati tam. V mestu je tudi nekaj restavracij (lokalna specialiteta je cassoulet, jest bi temu po domače rekel pasulj z račjim in svinjskim mesom), ampak ponovno… kljub majhnosti kraja je včasih tudi zvečer težko dobiti mizo – še posebno če so večeri hladni ali večerni. Sej, moram priznati. Tokrat nisem niti malo lačen – pravzaprav nažrl sem se. Glede hotela je treba priznati, da spati v okolici utrdbe (z “razgledom”) ni nujno cenovno ugodno. Ja, vseeno je to eno izmed bolj popularnih mest v tem delu Francije.

Jutranji tek naslednje jutro je bil prav zanimiv, in to ne zaradi obilne večerje. Pri vstopu v staro mesto me je začel slediti en kuža (mešanček z border collijev), ki je ob meni tekal po vseh potkah po mestu in potem še na zunanji strani obzidja. Tak, turistični vodič je bil. Ker nisem hotel, da me sledi še do hotela (da si ne bo kaj mislil haha) sem na koncu porabil kar nekaj časa, da sem se ga znebil (je našel drugo “žrtev”, ki se je odpravila v mesto).

Žal trenutno, oz. do konca septembra 2018, iz najlepše strani (ko imaš spredaj še starodaven most) ni ravno zelo fotogenično, saj je celoten grad trenutno ena velika razstava in zgleda kot da so eni vandali “kr neki” naredili. Vglavnem, trenutno je najlepši (in spektakularen) del kulisa za umetniško delo, saj je nek umetnik na obzidju narisal koncentrične kroge in stati moraš na pravem mestu, da se ti “zvrti”.

Božični Salzburg

december 27th, 2017 Comments off

Pravijo, da ima Salzburg okoli božiča prav poseben čar. Ja, seveda ga ima. En kup stojnic, toplih (in opojnih) napitkov, preste in seveda ogromna gužva. Izlet je bil enodneven in do Salzburga od meje hitro prideš. No, včasih prehitro. Kljub temu, da sem vozil kot upokojenec me je na avtocesti ujela hitrostna kamera, saj sem na avtocestnem križišču pri Spittalu namesto 100kmh vozil 110kmh. 30 EUR.

Sem bil pa prvič v Salzburgu, mestu Mozarta. Ker pa smo pozno odrinili iz Gorenjske in še pozneje prišli smo bili tam šele okoli 11h, tako da nam ni ostalo prav veliko od dneva. Seveda časa za muzeje ni bilo, smo si pa od zunaj pogledali, kar se je dalo – seveda brez načrtov kaj videti. Vključno z mozartovimi kuglicami (kao s tistimi originalnimi). Bolj kot sam božični sejem me je navdušil grad nad mestom. Fenomenalni razgledi in svetloba ob sončnem vzhodu. Ključni problem s sončnim zahodom je bil v tem, da je zelo hitro postalo zelo mrzlo. In da je gostja, tajvanka Ting-I v avtu pustila toplejša oblačila in rokavice (ja, ko smo prišli je bilo zelo toplo). Zato smo se šli na hitro pogret v eno izmed kavarn (zunaj je bilo preprosto premrzlo) in potem hitro proti domu.

Ljubljana v barvah

marec 28th, 2012 Comments off