Yu County – starodavno mesto Nuanquan in Dashuhua

februar 10th, 2016 Comments off

MatevzH_nuanquan-3265
Mesto Nuanquan se na nahaja v Yu county, provinci Hebei. Oddaljeno je cirka 100km od mesta Zhangjiakou in kakih 300km severozahodno od Pekinga. Stari del mesta je poln zgodovine, in mesto je tudi dom ene najbolj zanimivih tradicij povezanih s kitajskim lunarnim letom.

“Nuanquan” pomeni “topli izvir” v angleščini. Mesto je dobilo ime po dveh toplih vrelcev v mestu. Voda ima približno 14 C skozi vse leto, kar pomeni, da ne zamrzne tudi pozimi. Domačini uporabljajo vodo iz izvira za kuhanje, pranje oblačil in namakanje zemljišč.

Mesto je bilo zgrajeno v Yuan dinastiji (1271-1368), močno pa se je razvilo v času dinastije Ming (1368-1644) in Qing (1644-1911). Vsebovalo je tri trdnjave, šest ulic in osemnajst vasi. Je dobro ohranjeno, saj so mnoge stare stavbe preživele do danes. Znano pa je še po dveh stvareh. Slikah iz papirja (paper cut) in po festivalu taljenega železa.

Zgodovina festivala taljenega železa (DaShuhua) je dolga in značilna prav za ta kraj. Pred več kot 500 leti v času lunarnega novega leta ljudje tukaj niso imeli denarja za drago pirotehniko, imeli pa so železo. In tako so metali še vroče železo na obzidje in s tem svetlobno delali zanimive vzorce. V času kulturne revolucije je ta festival skoraj zamrl, saj so ga takratne kitajske oblasti prepovedale, saj je bil nazadnjaši. No, na srečo se je festival ohranil, kitajci pa so iz preprostega metanja vročega železa na zid naredili cel šov.

Lunarno novo leto na Kitajskem – spring festival v Pekingu

februar 8th, 2016 Comments off

MatevzH_spring-2992
Najpomembnejši praznik na Kitajskem je praznovanje lunarnega novega leta. Oziroma t.i. pomladanski festival. Praznovanje traja 15 dni, od 1. do 15. dne prvega lunarnega meseca. To je t

Tradicionalno je to čas za družino, zato večina kitajcev, ki dela po mestih in drugih delih države, potuje domov, da praznuje skupaj z družinskimi člani. Zaposleni imajo tako sedem dni dopusta, večina pa si jih vzame prosto še kak teden. Vsaj do konca petnajstega dne.

Najpomembnejši datumi so…
– predvečer novega leta, ko se družina zbere na novoletni večerji ter seveda množični ogled gala sporeda na TV (različni kulturno umetniški program v živo). Kitajci se hvalijo, da je to najbolj gledana oddaja po celem svetu. Otroci prejmejo rdeče kuverte z denarjem, in pravzaprav je vse v znaku rdeče barve.
– 1. dan novega lunarnega leta – ob polnoči pa se seveda začne ognjement, ki traja sigurno vsaj eno uro. In pokanje petard ne poneha v naslednjih 15 dnevih. Tradicionalna hrana na ta dan so jiaozhe, oz. dumplingi. Ter seveda obiskovanje sorodnikov
– 5. dan novega lunarnega leta – pozdrav bogu bogatstva, s tem, da za srečo okrepi pokanje petard in spuščanje ognjemetov
– 15. dan novega lunarnega leta – zadnji dan festivala, ki se imenuje tudi dan lantern… Ponovno petarde in ognjemeti, in še več dumplingov za pojesti…

2016 je leto opice. Zato je tudi na Kitajskem vse v znamenju opice, ki je identificirana kot dobro znamenje.

Kam se torej gre v teh dnevnih v Pekingu? Peking je več ali manj zapuščen, ulice so prazne, trgovine večinoma zaprte (oz. imajo krajši delovni čas), avtomobilov je tudi malo. Kitajci tradicionalno na različne sejme, kjer praznujejo novo leto – eden izmed največjih in najbolj obiskanih je tako sejem v templju zemlje (temple of earth). In ja, najbolj popularno je pokrivalo, ki ga nosi tudi opica v njihovi mitologiji 🙂

Categories: 2015-2017 Kitajska, foto, Kitajska, potovanja Tags:

Statistika za leto 2015

december 31st, 2015 Comments off

IMG_4544Po fiasku z zdravjem v lanskem minulem letu letos nisem imel nobenega velikega triatlonskega cilja. Pravzaprav, glavni cilj je bil, da okrevam in naokoli hodim z relativno dobro kondicijo. Temu primerni so bili tudi načrti. Poleg ponovitve Berlinskega maratona, medtem ko je bil maratonski tek pod tri ure samo tiha želja.

Za spomladi nisem načrtoval nobenega večjega teka. Tudi sama kilometrina je bila majhna, in edina “tekma” je bil tek trojk z Gregom in Adijem, kjer pa je bil glavni cilj druženje in čas. Triatlonsko sem nekako štrajkal, saj mi ni bilo za plavat, zato sem do polovice leta šel samo še na eno tekaško tekmo – tradicionalno nočno 10ko. Kjer sem bil glede na kilometrino in odsotnostjo hitrih tekov čisto zadovoljen s časom 41 minut. Sem se pa nekje v juliju tudi malo bolj resno začel pripravljat na Berlinski maraton. V okviru teh priprav je bil mali blejski maraton, ki je bil roko na srce bolj počasen. Zmatrala me je vročina in čas ni bil nekaj posebnega. Pravzaprav je bil precej počasnejši kot pa je bil moj načrt za Berlin.

Berlinski maraton je prišel prehitro. Manjkal mi je še kak mesec priprav, vseeno sem imel dva cilja. A je bil tek pod tremi urami, B pa norma za bostonski maraton v letu 2017. A cilj je bil tokrat nedosegljiv, saj mi glava ni dala da bi hitro tekel, B pa je bil uresničen. In še nisem končal z maratoni. Skupaj z vitezi dobrega teka sem oktobra tekel našemljen še en maraton v Ljubljani.

V letu 2015 sem tako naštel 280 športnih aktivnosti, kar je manj kot v preteklih dveh letih. Pretekel sem sicer 1706km, kar je sploh največ doslej v enem letu (no itak moja zgodovina tekanja ni tako dolga). Prekolesaril (samo 1754km) in preplaval (87km) pa sem najmanj v zadnjih treh letih.

Categories: šport Tags:

Tajska / Koh Panyee

december 28th, 2015 Comments off

MatevzH_tajska-koh15-2366
Koh Panyee je majhen otoček z ribiško naselbino globoko v Phang Nga zalivu. Večina naselbine je na vodi, na kolih, samo par stavb se dejansko dotika otoka oz. je na otoku (npr. mošeja). Skupno tukaj živi okoli 1700 ljudi.

Kot običajno v takih naseljih, ima vso infrastrukturo. Šolo (z nogometnim igriščem), trgovine, danes je pa poleg ribištva tukaj najpomembnejša dejavnost turizem.

Categories: foto, potovanja, Tajska Tags:

Tajska / Phang Nga national park

december 28th, 2015 Comments off

MatevzH_tajska-izlet15-2196
Na Phuketu, ki nudi vse udobje, ki ga razvajeni turist želi, nudi par zanimivih izletov. Večina tour operaterjev nudi dva izleta – Phi Phi otoki in izlet po otokih Phang Nga nacionalnega parka. poleg plaž (in obilice drugih turistov). Če je prvi bolj relaxing in snorkeling trip, je drugi bolj primeren za ogledovanje otokov in kraške pokrajine. Snorklanje ni ravno dobro, saj je v vidljivost globoko v zalivu relativno slaba.

Ker je bila sezona na višku (peak season) je bilo pravzaprav relativno komplicirano dobiti operaterja na točno določen dan. Izbran je bil Phuket Sail Tours, ki ni najcenejši (pravzaprav je med dražjimi), je imel pa obetaven program in tako kot nekateri drugi tour operaterji slovi po varnosti. Poskrbeli so tudi za prevoz iz in v Kamalo (taksista sva kasneje tudi uporabila za pot na letališče), gliser pa ni bil prenapoljen (kljub temu da je bil fully booked). Tako da, s tega vidika je bilo to res super. Pred odhodom je bil na voljo tudi zajtrk, na ladji pa pijača in stalno tudi sadje in druga hrana.

Po približno prvih 30 minutah vožnje smo se začeli približevati prekrasnim otokom v Phang Nga zalivu in kraški pokrajini. Prvi postanek je bil v t.i. Mangrove Hong. Ta zaliv je dostopen samo ob oseki, saj je dostop skozi kraško jamo. Znotraj blatnega zaliva rastejo mangrove in živijo t.i. hodeče ribe aka mud skippers in majhni rakci, občasno pa je videti tudi opice.

Po krajši vožnji je sledil kajak. Tukaj sem bil takoj rahlo razočaran, saj smo dobili “vodiča” na kajak, jest bi pa raje sam veslal. Poleg tega vodič praktično nič ni znal angleško. Pokrajina tukaj je fenomenalna, malo manj odlično pa je dejstvo, da si je isto uro izleta s kajaki izbralo še kar nekaj agencij. Tako da je vse skupaj manj idilično. Ampak ok, 30 minut da sem vožen naokoli je čisto dovolj.

Sedaj smo bili že čisto v osrčju Phang Nga zaliva. Naslednji postanek za kajak izpustimo (še bolj turističen), tudi James Bond otočku se samo približamo, ker naj bi bil čisti turist trap. No, vseeno, otoček oz. zalivček je znan predvsem po tem, da so tam snemali film Man with a golden gun.

Po krajši vožji se približamo ribiški vasici Kho Panyee, ki je večinoma locirana nad morjem – na kolih. Po sprehodu in kosilu tam gremo naprej, sledilo naj bi kopanje v enem izmed zalivčkov. Žal pa vodnik kar ne najde “prazne” plaže, in nas na koncu odloži na eni najbolj bizi plaž. No, sej… zalivček je prekrasen, samo ljudi, ki mislijo isto kot mi in so v istem trenutku tam je rahlo preveč. Na trenutke je tudi nevarno, saj tajski vozniki longtail boatov ravno ne upoštevajo pravil kje lahko obračajo in kje ne… Žal je tudi to, da moramo ravno takrat, ko se sprazni, tudi mi oditi…

Vglavnem… sam izlet je zanimiv, pokrajina prekrasna. Čoln je bil super, družba tudi. Zavedal sem se, da je program rahlo natrpan in da moramo narediti kar nekaj kilometrov po zalivu, pa vendar sem imel stalno občutek kot da nekam hitimo. Tudi nazaj smo prišli ob 15:30 in brez problema bi (glede na ceno) podaljšali kje kak postanek…

Categories: foto, potovanja, Tajska Tags: