Melbourne grafiti

december 23rd, 2016 Comments off


Kultura grafitov je Melbournu zelo razširjena. Temu so namenjene cele ulice, ki so danes tudi ena izmed pomembnih točk za turiste… Vglavnem sem brez komentarja…

Melbourne

december 23rd, 2016 Comments off


Melbourne je drugo največje mesto v Avstraliji, je pa zanimivo, da je vsako leto pri vrhu najboljših mest za življenje. Če je Sydney tropski s prekrasnimi plažami in naravo, pa je Melbourne zelo evropski. Če že zaostaja za znamenitostmi, pa je definitivno spredaj v kulturi – številna prizorišča, od umetniških galerij do gledališč in zanimive arhitekture. Melbourne je tudi zelo multikulturno mesto, verjetno bolj kot Sydney. Ima namreč zelo močno izseljensko kulturo, ogromno je grkov, pa tudi ljudi iz področja bivše Jugoslavije.

Meni osebno je mesto res všeč – vidim zakaj je skoraj vsako leto najboljše mesto za življenje. Javne storitve delujejo odlično, skoraj vse je na dostopu in mesto je super lepo urejeno. Znotraj CBD (ožjega centra) je brezplačen javni prevoz, kar je super. Pa tudi izven ni zelo drag. Pa še ogromno se stalno dogaja… Ni zelo staro mesto, ampak ma precej moderne arhitekture, da niti ne omenjam popularnosti grafitov. Ali ozkih uličic, polnih življenja (in lokalov). Stalno lahko odkrivaš kaj novega.

Seveda pa ožje mesto ni edina zanimivost. Mesto seka reka Yarra, ki je precej dolga in omogoča veliko aktivnosti (urejene so kolesarske in tekaške potke, zjutraj je ogromno veslačev). Nedaleč je tudi plaža in kraj St. Kilde. Seveda se ne da primerjati to s Sydneyem, ampak morje je le. Poleg tega je na pomolu bivališče pingvinov. Da niti ne omenjam področij, ki so in… (Prahan, Windsor, Yarra) Če bi že imel kako pritožbo je to vreme, ki se spreminja res hitro. Ob mojem obisku je bil ravno začetek poletja (recimo da naš junij) in je znalo čez dan biti zelo vroče. Potem pa se je v eni uri pooblačilo in bilo res mrzlo in vetrovno. Pa še malo je dež padal. Melbourčani pravijo, da lahko doživiš štiri letne čase v enem dnevu – tudi poleti. In seveda poleti je precej precej bolj mrzlo kot v Sydneyu… Neglede na to… meni je bil Melbourne zelo všeč. In še to… le kake dve uri vožnje stran so prva smučišča… tako da ni da ni… 🙂

Sydney

december 18th, 2016 Comments off

Sydney je meni osebno sinonim za Avstralijo. Opera, most, Bondi beach in surferji. Po nekaj mesecih Kitajske je bil prihod v Sydney pravi balzam za oči. Vse zeleno, nebo modro, toplo in zrak čist, neonesnažen. Pa vsi prijazni, avtomobili ustavljajo na prehodih za pešce in vsi te razumejo ko hočeš kaj povedati v angleškem jeziku 🙂

Mesto nima zelo dolge zgodovine zato tudi ne gre za pričakovati kakih starih, zgodovinskih stavb. Nekoliko južno od današnjega središča je Bottany Bay, kjer je leta 1770 pristal kapitan James Cook, ki je odkril Avstralijo. In le 18 let zatem (1788) so po nalogu britanske vlade ustanovili na lokaciji današnjega Sydneya kazensko kolonijo za angleške in irske kaznjence. V okolici so bili pa takrat naseljeni aboridžini, katerih zgodovina sega nekaj tisočletij nazaj. Ožji center vsebuje par območij kot so The Rocks (najstarejši del), Circular Quay, Darling Harbour, CBD,… Je pa Sydney precej več kot ožji del mesta, pravzaprav je danes mesto zelo razvejano in sega preko zaliva in železnega mostu tudi na severni del.

Ker je vsa zgodovina mesta nekoliko meglena in se mi pred prihodom ni dalo kaj veliko brati o tem sva se odločila, da greva kar na vodene oglede z vodičem po mestu. V Sydneyu deluje t.i. I’m free tour, ki je načeloma brezplačen ogled mesta, pričakujejo pa seveda vodiči napitnino. Izkušnje vsaj v Sydneyu so bile odlične – ob vodički – tako po predelu The Rocks, kot tudi tista po centru mesta – sta bili zelo dobri. Nista bili omejeni samo na faktično zgodovino ampak sta povedali tudi precej, kar ni nujno da bi pisalo v vodičih. In cenovno je zadeva tudi zelo ugodna, saj sva kot “napitnino” dala vsak po 20 AUD. V ožjem centru Sydneya – CBD (Central Business District) ni nekaj zelo zanimivega. Poleg poslovnega dela je tam tudi Queen Victoria Shopping Mall in mestna hiša, ampak nič tako zelo posebnega – razen dejstva, da se nahaja v Avstraliji. Lep je tudi Hyde park ob katerem stoji tudi veličastna katedrala St. Mary. Tam okoli je še nekaj kolonialnih stavb, ampak ker je Sydney relativno mlad, nič pretirano starega.

Za turiste je verjetno najbolj privlačen del okoli the Rocks in Circular Quay. Pogledi na Sydnejsko opero in veliki železni so fenomenalni. Opero so po načrtih danskega arhitekta začeli graditi leta 1957, po večkrat presežnih proračunih in številnih nesporazumih pa so jo zgradili in odprli šele leta 1973. V sami operi je več prizorišč, s tem da ima največje več kot 2.500 sedežev. Po operi so možni vodeni ogledi, sama pa sva naredila nekoliko drugače. Šla sva si ogledati dve predstavi – eno v teater, drug je bil pa cirkus v največji, koncertni dvorani. Obisk opere in sami razgledi na njo so po moje največja atrakcija Sydneya. Zraven je tudi kraljevi botanični vrt, ki je zelo lep – totalno sem bil navdušen nad pticami, ki so tako zelo drugačne kot naše. Sprehoditi se splača to konca rta, Macquaire point, od koder so razgledi na opero in most res fantastični.

Druga najbolj “očitna” zadeva v Sydneyu je železni most čez zaliv (Sydney Harbour Bridge), ki so ga zgradili pred približno 80 leti in preko njega poteka glavna železniška in cestna žila sever-jug v Sydneyu. Seveda sem se tukaj takoj odločil za najbolj “adrenalinsko” zadevo. Torej sprehod po vrhu mostu. Moj načrt pa je imel eno majhno slabost – ceno, ki je zasoljena in znaša med 268 AUD (182 EUR) za nočni vzpon, 308 AUD (208 EUR) za dnevni vzpon in kar 378 AUD (257 EUR) za vzpon ob sončnem vzhodu ali zahodu. Če bi bila zadeva res adrenalinska bi nekako še rekel “mogoče”, ampak tako ti ne pustijo vzeti zraven niti fotoaparata. Najboljša “podobna” stvar je bil vzpon na južni nosilni steber, kjer se nahaja manjši muzej – stane le 15 AUD (10 EUR), razgledi pa so še vedno zelo zelo lepi – in seveda ni omejitev glede fotoaparata. Višina je tukaj 87 metrov, če bi pa šel na most bi bila pa največja točka nad 130 metrov nad morjem. Saj bi bilo zanimivo, ampak ne tokrat ne hvala…

Verjetno najboljši način za ogled Sydneya pa je iz ladje. Iz Circular Quay gredo številne ladjice, ampak najbolj se splača vzeti kar javni prevoz, ki je vključen v Opal kartico. Super je tako izlet z redno ladijsko linijo do Darling Harbourja (ki je po nekaterih vodičih must-do v Sydneyu – tam je par znamenitosti in muzejev, ampak meni grozno dolgočasno in skomercializirano). Ampak pot do tja je zanimiva. Ladjica se ustavi tudi na drugi strani mostu, kjer je “old fashion” lunapark 🙂 V drugo smer je pa fajn vzeti ladjico do Manlyja, ki je popularna poletna destinacija s plažami. Razgledi so odlični (pelje se ladjica tudi mimo Tararonga ZOO), na vodi pa se marsikaj dogaja – ravno takrat so trenirale barke za eno “hitro” regato do Tasmanije. Manly je popularen kraj za pobeg na plažo ali surfanje.

Bolj kot pa Manly je pa med tujci znana plaža Bondi. Meni osebno po tem, da je bil tam olimpijski turnir v odbojki na plaži in da je na robu plaže fantastičen bazen z morsko vodo. Ker je bil na dan obisk božični dan je bil bazen žal zaprt, pa še vreme je bilo nekoliko oblačno (zvečer je deževalo). Ampak to ni odvrnilo številnih obiskovalcev plaže in surferjev. Vse skupaj je izgledlo kot “meat market”, ampak ok… predvidevam, da to je ta plaža… Žal tudi ni bilo časa za sprehod po eni izmed lepih sprehajalnih potk Bondi-Cogee. Je pa dostop do Bondija iz Circular Quay zelo enostaven – avtobusa 333 ali 380. Direktno, brez presedanja. Le trajati zna.

In da ne pozabim. Sydney je znan po zabavi. Odlične restavracije (nekatere s fantastičnimi razgledi) z zelo dobro hrano. Ni poceni, ampak ok.

Kljub skoraj tednu v Sydneyu (letela sva v in izven Sydneya) je čas zelo hitro tekel. Kar nekaj stvari si nismo uspeli pogledati ali doživeti. Prej sem že omenil sprehajalno potko Bondi-Cogee, pa tretjo največjo ribjo tržnico na svetu (največja je v Tokyu). Da niti ne omenjam kak izlet izven meja Sydneya – npr. Blue mountains. Itd. Treba bo priti nazaj. Sydney je fajn. Avstralija je super. Če le ne bi bila takooooo daleč iz Evrope.

Avstralija v dveh tednih

december 15th, 2016 Comments off

2 tedna. Drugi konec sveta. Avstralija. Je vredno? Seveda.

No… en izmed razlogov zakaj Avstralija je tudi bivanje na Kitajskem. Vseeno je ta oddaljena celina precej bližje, Sydney je namreč iz Pekinga okoli 11 ur leta. Glavni razlog potovanja pa je bil umik iz mrzlega, onesnaženega, sivo-rjavega Pekinga. Ko sem iskal letalske družbe, ki letijo tja sem najprej iskal ne-kitajske družbe. Ker so bile cene pretirano visoke (med 1000 in 1300 EUR) sem se na koncu nekako le sprijaznil s kitajci. Pravzaprav, za skoraj isto ceno bi s kitajci dobil let v poslovnem razredu. Ampak vseeno, na koncu je zmagala China Southern in povratni let za 400 EUR na osebo. Kar je zelo malo. Res je let preko Guangzhoua, ampak vredu. Na obeh letih je A380, kar je zelo pozitivno – pa tudi če letim s kitajci. Pa nazaj grede bom na notranjem letu lahko prvič sprobal B787, kar je tudi fajn.

Ker je Avstralija ogromna se je bilo treba nekoliko osredotočiti samo na določene dele. Tokrat samo Sydney in Melbourne, drugi deli pa še kdaj pridejo.

Osnovna pot je bila taka:
– Sydney in okolica
– Melbourne in okolica
– najem avtomobilia in Great Ocean road
– vmes pa še kje videti kenguruje in koale v naravi.

Spati v Avstraliji v hotelih ni ravno poceni, še posebno če si bolj izbirčen glede lokacije. V Sydneyu sem po preučevanju različnih forumov izbral okraj “the Rocks”, ki je res odličen za nekoga, ki je v Sydneyu prvič. Superlahek dostop z in na letališče, zraven so avtobusi, ladje,… Rezerviral sem Russels Hotel, ki ima super lokacije – ni pa nekaj ultra butičnega ali dragega že tako predragem mestu. Je pa zanimivo, da so se cene sob v istem hotelu dnevno precej spreminjale. V Melbournu sem izbral hotel Alto on Bourke, relativno blizu železniške postaje (tam kamor pride direktni bus z letališča) in je bilo na koncu zelo fajn. Pri obeh hotelih je zanimivo to, da sem za rezervacije v zadnjem trenutku dal precej manj kot pa so cene če bi rezerviral za december sedaj. Drugi hoteli/moteli so bili čisto odvisni od poti – pravzaprav nobenega nisva rezervirala več kot en dan vnaprej – pri nekaterih sva se kar oglasila in vprašala ali je prosto. Včasih je bilo, drugič ne. Je pa vseeno bilo kar nekaj prenočišč na voljo saj se počitnice še niso začele, tako da še ni bilo veliko avstralskih turistov. V Walhalli sva bila še celo edina gosta v edinem hotelu v “mestu”.

Poleg spanja je največji strošek v Avstraliji hrana. V samih trgovinah hrana niti ni draga, je pa draga v restavracijah. Po pravici povedano sem še največkrat jedel burger, ki je bil cenovno med najbolj ugodnimi (ampak si vseeno zanj moral plačati med 15 in 25 AUD). Razni steaki so dragi, kenguru pa npr. stane okoli 30 AUD (20 EUR). Ma, že testenine so drage in raje jem burger kot pa testnine s paradižnikom za 10 EUR.

Najem avtomobila je bil enostaven – na koncu sva se odločila za Europcar, ki je bil v tistem terminu najcenejši. Pa še en rang višji avto sva dobila, ker najin model še ni bil na voljo. Ob najemu avtomobila so zahtevali tudi mednarodno vozniško dovoljenje. Je pa vožnja po Avstraliji zelo nestresna, saj je izven mesta zelo malo prometa. Vozi se res po levi strani, ampak je večina rental avtomobilov avtomatikov, kar zelo pripomore k enostavnosti vožnje. Je pa treba vedeti, da znajo biti razdalje (kljub zemljevidu) včasih zelo velike – ceste pa niso vedno asfaltirane – to ugotoviš šele ko greš proti hribovju v okolici Walhalle. Ko naju je Garmin GPS vozil po potkah, ki niso nujno primerne za običajne avtomobile. Želel sem najeti avto v Melbournu in ga pustiti v Sydneyu, ampak je bil one way drop off fee previsok – 300 AUD. In za manj sva dobila dve enosmerni letalski na Jetstar. Ko sem že pri tem. Leteti v Avstraliji je relativno ugodno in izbira prevoznikov (tudi low cost) je velika. Med Sydneyem in Melbournom so leti praktično na pol ure in če se ne leti na kakšne zelo popularne dni in si fleksibilen z urami lahko dobiš zelo poceni karte (30-40 EUR).

Tako Sydney kot Melbourne imata odličen mestni promet. Hiter, učinkovit in cenovno kar ugoden. V Sydneyu se splača vzeti t.i. Opal kartico na katero se naloži denar. Ne obstaja dnevna vozovnica, obstaja pa maksimalna dnevna poraba 15 AUD oz. 60 AUD na teden. Lahko se jo uporabi na večini busov, železnic in prevozov z ladjami. S tem da npr. samo izlet na Manly v obe smeri pride 15 AUD. Še posebej je njena uporaba ugodna v nedeljah, ko je maksimalna dnevna poraba samo 2,5 AUD – to je praktično ena vožnja z avtobusom. Če je Opal kartica v Sydneyu brezplačna, pa je za t.i. Myki kartico v Melbournu treba plačati 6 AUD. Logika te kartice je malo drugačna in zaračuna za 2 urno uporabo celotno sistema, če pa to uporabiš večkrat na dan, pa največ 8,2 AUD na dan. To pomeni, da je za večdnevno uporabo javni prevoz v Melbournu cenejši.

Glede komunikacije sem se kar odločil za nakup lokalne SIM kartice. Za 10 AUD (7 EUR) je bil npr. pri Telstri predplačniški paket, ki je v enem tednu vključeval neomejene klice po Avstraliji in kar 3Gb prenosa podatkov. No, po enem tednu je bilo treba napolniti kartico. Ampak ker je bilo to relativno drago (30 AUD) sem raje vzel kar nov paket in novo sim kartico za drugi teden. 🙂 Če si v Avstraliji en mesec ali več se že splača napolniti kartico, takole za dva tedna pa res ne. Brezplačni wifiji sicer obstajajo, ni jih pa pretirano veliko – poleg tega 4G prenos dela precej hitreje kot razni wifiji.

Tiger leaping gorge

december 7th, 2016 Comments off


Tiger leaping gorge – soteska tigra, ki je to sotesko preskočil! To ime mi je vedno bilo zanimivo, in dolgo želja, da bi to tudi videl. Predstavljal sem si globoko sotesko, s fantastičnimi razgledi in tigra, ki skače čez. Ma kaj enega tigra, veliko tigrov.

Soteska oz. kanjon reke Jinshe, ki je največji pritok zgornje Yangtze reke se nahaja približno 60km stran od Lijianga. Reka si pot utira med Jade Dragon Snow Mountain (5596m) na eni in Haba Snow Mountain (5396m) na drugi strani. Dolga je cirka 15km, s tem da je ponekod skoraj 3000m do “vrha”. Na najožjem delu je široka le 25 metrov, in prav to je mesto, kjer naj bi po legendi tiger preskočil reko, ko je bežal pred lovcem. To je danes odličen kraj za večdnevni treking med ljudstvom Naxi, ki naseljuje te kraje, kljub temu da je zgornji del soteske totalno turistični in skomercializiran. Izhodišče za turistični in treking del je prašno in za turista brezvezno mesto Qiaotou. Tam se plača vstopnina (65 rmb) in to je to. Do turističnega dela seveda pelje široka cesta, ki pravzaprav pelje skozi celotno sotesko, treking pa se začne malo potem kjer se pobira vstopnino. In gre gor v hrib, daleč od turistov. Pravzaprav, zaradi gradnje avtoceste in hitre železnice imam občutek, da so številne poti na začetku trekinga mogoče rahlo uničili. Upam, da se motim, in to je na srečo samo par sto metrov…

Priznam, tokrat sem se šel množičnega turista. Stran od samote trekinga, kjer se med drugim tudi nahaja WC z najlepšim razgledom. Ni bilo časa, zato se je bilo treba malo družiti s kitajskimi turisti. Množicami. No… Kitajci so najožji del soteske rahlo zabetonirali in uredili za množični turizem. Postavili so na stotine stopnic za enostavnejši dostop in poti seveda zavarovali. Glede na to, da Kitajci niso ultra feni hoje in da tukaj ni ne dvigal in ne tekočih stopnic, so tam se seveda moški, ki z nosili omogočajo, da leni (občutek imam, da so ti v večini) in tisti, ki ne morejo hoditi, gredo do reke v stilu. Na nivoju reke je vse zavarovano in ne manjkata niti dva kipa tigrov. Je vredno? Je… razgled je zanimiv, od spodaj dejansko dobiš občutek kako visoka je soteska. Množični turizem pa… naj bo če ga želijo imeti, ampak to ni to. Ampak je vsaj zabavno. To ni divjina, to je samo še ena atrakcija, ki ima fency ime.