Photo MH

Takole… poti nazaj ni vec. Vozovnico do Nairobija imava (v ponedeljek zjutraj ob 7h odrineva), tam naj bi bila tudi rezervirana soba (bomo videli kako smo se sporazumeli po SMSjih), poleg tega pa se po netu dogovarjam za safari v Masai Maro – od srede do sobote. V Masai Mari se je pred kratkim koncalo dezevno obmocje in zivali se v juliju in avgustu v ogromnem stevilu selijo iz Serengetija (Tanzanija) tja…

Se zadnjic o Kampali in Ugandi… Prav zal mi je, da zapuscava to izredno prijazno drzavo, ki ima zal se vedno slab sloves – po pravici povedano je sever drzave se vedno nestabilen. OK, naslednje loeto bo verjetno prelomno, saj bodo volitve in se zna kaj zalomiti – se posebno ce se predsednik Museveni (ki je v drzavo po razdiralnih letih Idija Amina in Oboteja prinesel mir in trzno gospodarstvo – na tej poziciji pa je ze 15-20 let), ne bo hotel odreci oblasti… Tale vikend je npr. referendum ali dovoliti politicne stranke… in mnenje je zelo razdeljeno…

Kampala je bila zadnji dan prelepo soncna, ter pol mesta je bilo zaprto. Zakaj ne vem – ok, bila je nedelja, mislim pa da je nekaj zveze tudi s cetrtkovimi bombami v Londonu – britansko veleposlanistvo je bilo neverjetno zastrazeno in zabarakadirano, pravtako mi uradne osebe niso dovolile slikanja parlamenta… (nisem pa hotel se enkrat izzivat usode). Se to, po skoraj 3 tednih potikanja po bolj ruralnih predelih Ugande se zdi Kampala skoraj kot dom in tako bolj razvita (pa ceprav je bil prvi vtis po prihodu iz Evrope malo drugacen). Se posebno vzhodni del, s parki in modernimi stavbami, res daje vtis metropole.

Cau,samo par besed. Cisto sem sokirana. V skoraj treh tednih od kar sva tu se ni zgodilo nic bistvenega potem pa danes pogledava casopis in internet in je svet cisto padel na glavo. Bombe v Londonu, predsednik Abanke odstopil…kwa dogaja???? Ce ima kdo se bolj sokantno novico, naj mi sporoci…
Back to the trip…danes sva z avtobusom prispela iz fort Portala v Kampalo. Ce je bila voznja z matatuji nocna mora je bilo to danes..hmmm…no, lahko bi temu rekli se eno pristno dozivetje Afrike..v bistvu se skrajno zabavava, vsak dan se bolj stopnjuje. Danasnji dan se je zacel dokaj obetavno…obilen in okusen zajtrk v najlepsem hotelu, v katerem sva bila do sedaj..vrt, rozice, pticki, pogled na hribe…idila. Avtobus je startal par minut potem, ko sva vanj vstopila..kaj bi lepsega. Avtobus je poln…sediva v zadnji vrsti, iz zvocnikov veje znana glasba…zacnem popevat…kako prijetna voznja, vmes lahko se malo zaspim in sanjarim.. Seveda ne za dolgo, kmalu se zacnejo prasni obvozi in kar je se huje, vrnemo se na cesto, ki je v delu..kar pomeni 20 km ‘street humps’ na vsakih par metrov..ne premaknemo se nikamor, za povrh nas ustavi se polocija, ker smo prenalozeni (kar nekaj ljudi stoji)..in stojimo…ko se koncno premaknemo pa je seveda ze cas za kosilo in se zopet ustavimo. Ljudje nakupijo vsakovrstne snackse..meso na palcki, pecene banane, piscance, koruzo..vsi okoli naju zvecijo in mecejo odpadke na tla…okusno..zelo so preseneceni ker midva jeva samo kekse )).
Ok koncno Kampala..spet sva vsa presvicana in utrujena..seveda se pred mestom ustavimo na bencinski in spet..stojimo. No, na koncu sva se pritepla do najinega hostla in sedaj komaj cakava na tus. Za danes dovolj.

LP
Vlasta

Ocitno imava rada probleme… V petek zjutraj greva na sprehod med kraterskimi jezeri, saj sva noc poprej spala ob idilicnem jezeru Nkuruba. Po cirka 6km hoje (tudi mimo Top of the world – od tam naj bi se videlo tri parke, torej Queen Elizabeth NP, Kibale NP in pogorje Rwenzori NP – sama razgledna tocka po pravici povedano ni nic posebnega, saj je bila vidljivost preslaba) prideva do koncne destinacije, in poskusava najti prevoz… nic, cesta prazna… Kaj zdej? Na uri je odbila 15, do Fort Portala pa 23km… Zacneva hoditi…

Po 6-8km hoje v zgocem soncu bi lahko avtomobile in kombije prestel na prste ene roke, pa se vecina je sla v napacno smer… Koncno se naju usmili en avto, za katerega se izkaze, da v pritljazniku prevaza CELO kravo. To ugotoviva, ko se ustavimo pri lokalnem mesarju nekje ob cesti par km pred Fort Portalom. Krava je bila seveda razkosana, brez koze in z vsem drobovjem ter polozena v pritljaznik avtomobila (kaj vse ne gre v te cudezne toyote!). No, za nekaj casa v Ugandi ne bom jedel govedine… Zvecer pa skoraj zamasiva odtok tusa z rdecim peskom, ki se je cel dan nalagal na nama… Guesthouse, kjer prebivava, ni poceni ampak ima super razgled in park ter se boljso vecerjo. Vidi se, da so lastniki mzungoti oz. nek par iz Nizozemske. Pri vecerji spoznava irca, ki v mestu Fort Portal ustanavlja univerzo… Mountains of the moon se imenuje… kaj pa vem, mogoce grem pa tja cez kaksno leto delat doktorat (ja ve, bo prej se kaj drugega treba dokoncati)

Do kraterskih jezer prides z ne predolgo voznjo bodisi z matatujem ali shared taxi. Vzela sva slednjega, peljalo se nas je “samo” 8 okolje jezera naj bi bilo idilicno (ceprav po pravici povedano ni nekaj wau, vglavnem malo precenjeno je vse skupaj)… Kratersko jezero Nkuruba, ki ga obdaja gozd, veliko ptic, metuljev in opic. Romantika do konca. Za povrh se svecke (ok, petrolejke) ter koca ob jezeru… Super. Vecerja je bila vege pa vseeno zelo dobra. Khm… potem pa do koce, ki je od ostalih hisk in sotorov oddaljena cirka 500m skozi temen gozd in lezi neposredno ob jezeru. In koca res lezi nekje na samem, malo me spominja na kaksno grozljivko. In potem se pricne… nocna melodija na nasi plocevinasti strehi (ne vem zakaj niso mogli strehe prekriti s slamo, bi vsaj delovalo nekoliko bolj pristno)… Celo noc se tam gor preganjajo opice, na streho padajo razlicni kosi drevesa, vglavnem, grozno… zaradi oddaljenosti do prvih sotorov te zacne skrbeti se clovekov najvecji sovraznik – clovek… in potem se Lariam in prve nocne more (ala Freddy Kruger)… grozna noc in z veseljem sem docakal jutro! Neverjetno kako na psiho deluje Lariam…

Zal v Kabaleju ni delal internet, pa nisva mogla uploadati fotk (kar nekaj sva jih pruipravila, + trije krajsi teksti). Pa se glupi hotmail ne dela No, v Kabaleju sva potem ostala se en dan, in se za slovo z avstrijcem Erhardom (ki je tudi stalnica v Edirisi v Kabaleju) odpravila pes (tja in nazaj) do jezera Bunyonyi.

Vceraj (sreda) sva bila malo lena in nisva ob 4h zjutraj vstala, da bi ujela avtobus do Fort Portala. OK, pa “hard way” – z matatuji… Sej je samo 6 ur in cirka 350km… Samo Startava ob 10:30 iz Kabaleja, v Fort Portal pa prideva 9 ur in pol kasneje. Zamenjava tri matatuje, ki so bili kot iz risanke in so se stopnjevali – na slabse V zadnjem se nas je peljalo rekordno stevilo 31, pritljaga privezana med drugim tudi na strehi, cesta pa obupna… Naj bi bil asfalt, vendar cesto med mestoma Kasese in Fort portal popravljajo, tako da smo se vec casa vozili po obvoznicah (pa se neobicajno veliko “speed humps” je posejanih po cesti. Razdaljo se naj bi normalno prepeljalo v 1 uri, mi smo pa porabili vec kot 2 uri…
Dovolj za sedaj, danes bova verjetno prenocila nekje ob kraterskih jezerih v blizini, potem pa pocasi nazaj proti Kampali…