Archive

Archive for the ‘video’ Category

Kitajski zid – Nine eyes tower

november 9th, 2015 Comments off

MatevzH_nineeyestower-7047Zaradi dolžine in starosti Kitajski zid ni povsod obnovljen in v odličnem stanju. In veliko spektakularnih fotk zidu je na delu zidu, ki se imenuje Jiankou – to je bil pomemben del zidu v času dinastije Ming in se na južnem delu dotika zidu pri kraju Mutianyu, ki je zelo dobro obnovljen. Jiankov del pa je večinoma neobnovljen in poteka po vrhovim zelo strmih hribov. In tokrat je namen prehoditi le majhen, relativno nezahteven del. Kdaj drugič pa kaj več.
beijing-jiankou-greatwall

Izhodišče treka je bila vas Xizhazi. Brez Samota, ki je tu že bil, bi tole zelo težko našel. Pot pa še manj. Cilj pa je bil Nine Eyes Tower, ki je bila v času Ming dinastije zelo pomembna vojna postojanka. Na vsaki strani utrdbe je devet “oken”, in originalno so bila tri nadstropja – to pomeni, da je to bila ena večjih utrdb.

MatevzH_nineeyestower-7095Pot se začne v vasi in že na začetku se začne vzpenjati – moraš pa vedeti kje iti, saj je mestoma pot kar dodobra zaraščena. Po začetnem delu z grmovjem kmalu pridemo v gozd in se tam vzpenjamo do višine 900m nad morjem – iz izhodišča je bilo torej narejeno že skoraj 300m. Strma potka vodi prav do zidu, kjer stoji Er Dao Bian stolp (ki menda pomeni dve poti na vsaki strani). Tu se tudi začne krog – po ostankih zidu (bolj kamnih kot karkoli drugega) navzgor in po gozdni potki navzdol. Se pa pot začne tu ob ostankih zidu še bolj strmo vzpenjati in kmalu niso več kamni ampak pravi zid – pa čeprav samo še ena stena. Na višini okoli 1200m stoji Nine Eyes tower, ki je moral biti včasih resnično impozantna stavba. Danes pa so ga sicer obnovili, ampak je obnovljen manjši kot je bil originalno. Poleg tega je na drugi strani stolpa presenečenje – odlično obnovljen zid, in jasno je, da obnavljajo tu za množičen prihod turistov. Vrh je zelo razgleden – ob sončnem in lepem vremeu se vidi prav Peking s svojimi stolpnicami (cirka 60-70km kot leti vrana stran), vidijo se pa lepo tudi drugi deli zidu daleč naokoli. Ni čudno, da je bila včasih zelo pomembna postojanka.

MatevzH_nineeyestower-7110Ker na vrhu močno piha (je zelo odprto saj je razgled na vse strani) se spustiva po obnovljenem zidu navzdul (kakšnih 500m nižje delavci še naprej obnavljajo zid) in poiščeva pot nazaj proti izhodišču. Ki jo tudi najdeva po malo blodenja po brezpotju, in še potem zgrešiva na enem odcepu. Ampak prej ali slej prideva nazaj do Er Dao bian stolpa. In tam se začne še bolj zanimiva potka – del ki se imenuje veliki zahodni zid. Prvih nekaj stolpov ni v ravno najboljši kondiciji (in tudi ne vidim, da bodo tu kaj obnavljali) in je treba hoditi okoli zidu, ampak kmalu je zid spet toliko ohranjen, da se da hoditi po njemu. MatevzH_nineeyestower-7200Pot poteka kak kilometer po zidu in od začetka gre pot mimo skoraj 10 stolpov, ko se odločiva iti navzdol proti izhodišču. Malo naprej je še t.i. “Beijing knot”, pekinški vozel (oz. Kitajski vozel), kjer se odcepi zid še v eno smer.

Vendar se zid tukaj ne konča. To je le najnižja točka, in od tu naprej je zid skoraj neprehoden in se vzpenja po zelo strmih predelih (od 70-80 stopinjski naklon) do utrdbe na vrhu gore, ki se imenuje “Kitajski oz. Pekinški vozel”. Zid se seveda še nadaljuje, in kasneje postane teren še bolj neprehoden. Ena izmed utrdb naj bi bila tako nevarna, da tudi orli morajo leteti navzgor. Seveda je ta del neprehoden in utrdba tudi nedostopna s te strani zidu. Ampak to bo pa treba kdaj drugič iti…

Viri:
http://www.travelchinaguide.com/china_great_wall/scene/beijing/jiankou.htm
http://www.beijinghikers.com/hike-in-beijing/view/468/nine-eyes-tower-2/
http://www.oldsectiongreatwall.com/TourJkGreatWall
http://chinagriffith.com/journal/?p=146
https://en.wikipedia.org/wiki/Jiankou


Temple of Heaven v Pekingu

avgust 15th, 2015 Comments off

MatevzH_templeofheaven-9149
Temple of Heaven (Nebeški tempelj) se nahaja v južnem delu Pekinga. Zgrajen je bil leta 1420, v 18. letu vladanja cesarja Ming dinastije, imenovanega Yongle (1368 – 1644). Kasneje, pod cesarjema Jianjing (Ming dinastija) in Qing (Qianlong dinastija) je bil razširjen in obnovljen. To je kraj, kjer se so cesarji dinastij Ming in Qing častili boga nebes in molili za dobro letino. Tempelj je eden izmed štirih najpomembnejših templjev v Pekingu in zajema površino 273 hektarjev, kar je hkrati največji tempelj na svetu, ki je namenjen čaščenju nebes.

Dostop v park je zelo enostaven in vzhodni vhod le nekaj korakov stran od postaje podzemne železnice (Tiantandongmen na liniji 5). Razdeljen je v dva dela – enega predstavlja velik, zelen park, drugi pa so templji. Temu primerne so tudi cene vstovnic. Veliko pekinških upokojencev prihaja tja vsak dan (upokojenci imajo itak prosti vstop v vse parke v Pekingu) na rekreacijo in kartanje v t.i. Dolgem hodniku. Za turiste pa je seveda glavna atrakcija tempelj molitve za dobro letino (hall of prayer for a good harvest), ki je najstarejša struktura v parku. Tempelj je bil sicer parkrat dograjen in uničena v letu 1889, ko ga je zadela strela. Kljub obnovi je še vedno fenomenalen. Notranja struktura dvorane je edinstvena, z uporabo 28 ogromnih lesenih stebrov in 36 kvadratnih špirovcev, celotna struktura pa je brez žebljev – ni nobenih jeklenih struktur ali cementa.

Proti jugu je most Danbi, ki povezuje tempelj molitve za dobro letino z cesarsko nebeško sobo (Imperial Vault of Heaven) in ogromnih krožnim oltarjem. Nebeška soba je obdana z zidom odmevov, ki je raven in gladek in omogoča odlično prenašanje zvočnih valov. Vendar pa je dandanes zaradi številnih “glasnih” obiskovalcev skoraj nemogoče doživeti tisto pravo vzdušnje in slišati šepet iz enega na drugi konec zidu.
Vir: http://www.travelchinaguide.com/attraction/beijing/temple-of-heaven/

Belopeška jezera s kolesom

junij 12th, 2015 Comments off

Categories: kolo, šport, video Tags:

Kitajski zid – Huanghuacheng

april 25th, 2015 Comments off

MatevzH_zid_huang-0585Sobota, sonce, dan za izlet. Tokrat je bil cilj kitajski zid. Ampak to ne kak turistični del, ampak en lep, strm del, kjer naj ne bi bilo preveč turistov. Gremo na del zidu, ki se imenuje Huanguacheng, cirka 65km iz Pekinga. Ta del zidu pravzaprav sestavljata dva dela. En zelo “turističen”, ki se imenuje Lakeside (Xishuiyu) in en del, ki je uradno zaprt za obiskovalce, ob jezeru Jintang. Pravzaprav, zanimiva tura bi bilo peš povezati oba dela, saj je zid tukaj mestoma popolnoma obnovljen, na nekaterih mestih pa ne. Da se iti tudi proti vzhodu, do prvega večjega kraja – Jiugongshan – je cirka 7 ur hoje (vmes pa parkrat zmanjka zidu)

MatevzH_zid_huang-0620Na turističen del tokrat nismo šli, po eni strani zaradi pomanjkanja časa, po drugi pa tudi zato ker je bilo ogromno ljudi (vstopnina je drugače 45 juanov). Ta del je zanimiv zato, ker so malo nižje zgradili jez in potopili del doline, tako da gre zid sedaj tudi pod vodo.

Toliko bolj zanimiv pa je neturističen del, ki je očitno nekoč bil odprt – ko pa se je porušilo eno stopnišče (oz. pristop na zid) pa so ga zaprli. Podjetni domačini se seveda znajdejo in pobirajo vstopnino, ki znaša tri juane. Zgleda da pobirajo zelo selektivno. Ampak OK. Zid na tem mestu “prekinjata” jez in cesta, kar so verjetno zgradili mnogo kasneje. Sigurno pa je, da je bila na mestu kjer je sedaj jez, včasih ena pomembna in velika postojanka, saj je tukaj potekala že včasih pot. In hoditi se da na obe strani. Na eni strani bi po precej kilometrih (vmes manjka še celo nekaj zidu) prišel do turističnega dela in potopopljenega zidu, na drugi pa gre proti vzhodu in po več dnevih hoje bi se npr. prišlo do dela Mutianyju.

MatevzH_zid_huang-0666Pristop na zid je po strmi, približno petmetrski jekleni lestvi. Kitajcev tokrat ni ogromno, in čimvišje gremo, tem manj jih je. Tukaj je prav zanimivo po kakšnih grebenih so to gradili zid, saj so šli na vsak, pa če je še tako izpostavljen vrh. Prvi del je relativno enostaven in zgleda lepo obnovljen. Na parih mestih se postavi malo bolj pokonci. Na vrhu je utrdba in s tam se odprejo novi pogledi na nadaljevanju zidu. Je pa res, da čim dlje se gre, tem manj je obnovljen. S Samotom greva še malo naprej, na del ki pa postane zelo strm – pravzaprav tako strm da so naredili strme stopnice in moraš gor plezati po vseh štirih (še bolj je pa to neprijetno). Naprej proti vzhodu pa je zid že deloma v zelo bogem stanju.

V vsakem primeru, zelo priporočljiv krajši sprehod kot alternativa turističnim in zelo obiskanim delom zidu. Edini problem je dostop, saj ni prav enostavno z javnim prevozom (čeprav, to je na poti proti Mutianyju, ki je drugi najbolj obiskani del zidu).


IRONMAN Austria – kolo

junij 15th, 2014 Comments off

IRONMAN Avstrija v Celovcu je eden izmed najbolj popularnih ironmanov za slovence, saj je tudi daleč najbližji. Proga je odlično označena in ji ni problem slediti tudi ko ni na sporedu tekmovanja. Pravzaprav obstaja samo eno križišče, ki v letu 2014 ni bilo vredu označeno – v kraju Schieffling am See. Tam je treba zaviti pred trgovino Billa.

Kljub priljubljenosti ironmana med slovenci pa proga ni najbolj enostavna. Sam profil ne izgleda grozno, najnižja točka je nekje okoli 450m nad morjem, najvišja pa malo pod 700m nad morjem. Večja vzpona sta dva – en proti Baškem jezeru (Faaker See) okoli kilometra 32 (oziroma km 122 v drugem krogu), ki ni pretirano dolg – samo kak kilometer in pol, je pa mestoma precej strm. Drugi je Rupertiberg na km 66 (oziroma km 156 v drugem krogu). Ta je malo daljši in tudi kar strm. Vendar, kdor je navajen nekaterih alpskih vzponov vidi, da sta oba klanca razmeroma enostavna. Drugače je na proti še nekaj krajših vzponov, ki sicer ne zahtevajo prestavljanja v najnižje prestave, vseeno te pa upočasnijo.

Proga, ki je sicer nekoliko krajša od 90km (karkoli uradno rečejo) ima tako vzponov za kar cirka 1700 višinskih kar pa ni več malo. Je pa res, da se precej vzponov da relativno hitro prepeljati (predvsem ob Vrbskem jezeru). Spusti so več ali manj enostavni in se jih da skoraj vse prepeljati na aerobarih. Razen mogoče parih ovinkov. Asfalt je večinoma dober, najslabši je pravzaprav v Celovcu, na cesti mimo stadiona.