Archive

Archive for the ‘triatlon’ Category

Statistika za leto 2014

december 31st, 2014 Comments off

kolo umag 2014Glavni cilj letošnjega leta je bil Ironman v Celovcu, tako da je bil trening podrejen temu cilju. Spomladi sem za pripravo načrtoval še eno polovičko ironmana, ter potem poleti še par triatlon tekem, glede tekov pa dva maratona – enega spomladi in drugega jeseni. Plani so se uresničili samo do polovice in so bili skladni z načrti nekje do junija, potem pa se je vse porušilo zaradi bolezni.

Kljub temu je bilo v letu 2014 skupaj (tek+kolo+plavanje) 288 aktivnosti, za kar sem porabil več kot 300 ur. V prvih dveh mesecih sem imel še nekaj cross-traininga (tek na smučeh, približno 8 ur, nekje 100km), žal pa je bila zima slaba glede snega. Skupaj sem pretekel (na suhem) 1271 km, prekolesaril 3250km in prepraval 136km, s tem da je bilo večino teh aktivnosti opravljenih v prvi polovici leta (do sredine junija). Do takrat je bilo tako opravljenih več kot 70% aktivnosti, ur in kilometrov. Po bolezni sem zelo počasi začel z aktivnostmi, ki so bile zelo nizko intenzivne – precej vožnje z gorskim kolesom po ravnini – in to počasi. Konec avgusta sem šel parkrat tečt, a tudi to počasi in le počasi sem stopnjeval razdaljo.

Vse te letne vrednosti so precej nižje od prvotnega plana, pri tekanju pa je to najmanjša kilometrina po letu 2010 (ko sem pravzaprav šele začenjal s tekom).

Sezono sem začel z 21km tekom v Parizu, kjer sem se tekel skladno s planom (1:29:45), v Sežani mi pa nekako na isti razdalji kot običajno ni ustrezalo vreme (1:34:43). Maraton sem v Parizu opravil kot dolg trening za ironmana in to s čimmanj napora (3:11:56). Sledil je še tek trojk v Ljubljani na daljšo razdaljo, kjer nam je samo za kaki dve minuti ušla uvrstitev med najboljše tri mešane štafete (2:27:31). Preostala je še polovička ironmana v Avstriji (St. Poelten), kjer sem bil pa, kljub zelo rezerviranem plavanju ter časovno predolgim menjavam, na koncu kar malo razočaran s časom (5:26:53). Vse to je bilo narejeno v tempu za junijski ironman v Celovcu, tako da sem si tam nadejal čas pod 11 urami. Ker sem moral vse ostale plane zaradi bolezni konec junija nepričakovano odpovedati, mi je tako ostal za leto 2014 samo še en cilj – na izi polovičko ljubljanske maratona. Že dolgo časa polovičke nisem tako počasi, pa vendar je bilo to bolj za dušo in ob dobri družbi (1:49:49).

statistika 2014

Categories: šport, triatlon Tags:

IRONMAN Austria – poročilo

julij 15th, 2014 Comments off

V tole tekmo v Avstriji sem vložil kar nekaj časa. Dejansko sem s treningi plavanja pričel kako leto in pol nazaj, ko sem komaj preplaval nekaj 10 metrov. Pa še to se skoraj utopil. Po ljubljanskem maratonu lani sem imel krajši odmor od treningov, v decembru sem pa zagrizel ponovno v trening. Čisto bazične priprave.

Tako sem od začetka leta do konca junija na treningih preživel cirka 230 ur, aktivnosti je bilo pa 220. Ni slabo. Preplaval sem cirka 115km, prekolesaril skoraj 3000km in pretekel nekoliko čez 800km. Za trening sem odtekel preko 800km, vključno z maratonom v Parizu aprila. Plavanje je sicer moja najslabša disciplina, saj mi precej manjka pravilna tehnika. Vendar to ni disciplina, ki bi bila odločilna. Najbolj me je skrbelo kolesa, ki ga je veliko, proga pa je fajn hribovita, jaz pa kljub 3000km in štirih krogov po progi imam premalo treninga in sem počasen. Tek me niti ni skrbel, ker je to moja najmočnejša disciplina… res pa da po 6-7 urah plavanja in kolesa telo drugače funkcionira. Ampak vseeno, čas pod 4 urami bi skoraj moral doseči v najslabšem primeru. Ker tekaško sem bil v dobri formi.

Že lani sem si postavil nekaj ciljev. Najbolj osnovni je bil, da preživim ironmana pod 12 ur. Načeloma bi mi moralo to uspeti skoraj v vsakem primeru, razen če bi se kaj zgodilo. A plan je bil pod 11 ur. Tudi to bi skoraj moral doseči, če bi le solidno odkolesaril (okoli 5h50m-6h). No, skrite sanje pa je bil čas okoli ali pod 10h30m. V tem primeru bi se moralo vse poklapati, jest pa odlično počutiti.

Po tekmi v St. Poltnu me je čakalo še par zelo težkih in dolgih treningov. Napako pa sem naredil, da sem poskušal nadoknaditi kolo, ki sem ga izpustil med dopustom na Korziki. Vročina je bila začetek junija peklenska, v sredini junija pa se je ohladilo in začelo deževati. Meni je to zelo ustrezalo, saj sem imel za zadnja dva tedna načrtovano precejšno zmanjšanje tako količine kot dolžine treningov, s tem da je bilo tudi manj visoko intenzivnih. In prišel je zadnji teden, in plavanje v jezeru. Že dva dni sem rahlo pokašljeval, ampak se na to nisem oziral, saj sem imel že dva dni prosto. In odplaval sem do otoka in nazaj tako hitro kot že dolgo ne…

Check-in kolesa in druga organizacija:
Pred odhodom v Celovec so me malo skrbela parkirišča, ki pa jih je bilo dovolj. Sam razstaviščni prostor je bil precej večji kot pri “polovičnih” ironmanih, in kar nekaj firm je ponujalo ugodne popuste… Ko bi le bil pri volji in kaj rabil, idealno mesto za šoping 😉 Sama registracija je potekala hitro in zelo učinkovito. Zraven so bili tudi računalniki, kjer si se lahko prijavil tudi za Ironman Austria 2015. Ampak to mene ni ravno zanimalo. Vsaj ta trenutek ne.

Tekma:
Tekma je bila super. Vreme odlično za tekmo, saj se je v prejšnem tednu in pol kar ohladilo. Vendar. Mene ni bilo na štartu. Sem se odločil pravzaprav približno 36 ur prej, da je tekma zame izgubljena. Razlog? Po rahlem pokašljevanju v ponedeljek in torek, sem v sredo dobil vročino. Pa iz nosa je teklo, in se na koncu še zamašilo. In vročina je bila poštena. Dvakrat na dan. Ker sem v četrtek bolje počutil nisem hotel vzeti dopusta, pa sem lepo šel v službo. In kašljal. Ko sem domov prišel spet vročina, ampak nižja kot dan prej. Ne bo panike sem se takrat še vedno slepil. V petek zjutraj se kar dobro počutim, iz nosa ne teče več, čeprav kašelj ne pojenja. Vendar… v službi zgodaj popoldne ne morem več in grem domov. Od takrat pa do nedelje se imel redno vročino 38,5c. Dva do trikrat na dan. Ker pa to ni bilo več zabavno, sem v petek zvečer že sam pri sebi vedel, da z ironmanom v nedeljo ne bo nič… pa še žejn sem bil zraven… S težavo sem sprejel edino pravo odločitev. Da me ne bo na štartu, Da niti ne grem v Celovec čekirat kolesa… ker itak… tako bolan ne bi zmogel niti plavanja… vseeno pa… vztrajal sem pri tekmi in jo tudi spremljal na avstrijski tv… samo na napačni strani Karavank.

Namesto tekme…
Ker kašelj in vročina ne pojenjata, naslednji dan namesto načrtovanega dopusta in okrevanja po tekmi vzamem bolniško in grem na pregled v bolnico. Pritisk, poslušanje dihanja, slikanje prsnega koša, odvzem krvi, EKG, pač nevarnost pljučnice. Načeloma vse solidno, edino zdravnica ima zelo resen obraz ko pridejo izvidi. Reče na se usedem na stol, in da mi sicer niso (še) ugotovili pljučnice, imam pa hudo dehidracijo in akutno odpoved ledvic. Ufa. Sliši se hudo. In najhuje še pride. In reče, da če želim, da me “sestavijo” relativno hitro skupaj, da moram takoj na infuzijo in tudi ostati v bolnici.

Ko vprašam… ja, koliko časa pa bom moral biti tukaj, zdravnica odgovori… dan, mogoče dva… kar pa je bilo samo zelo prijazno dajanje upanja. Takoj so me priklopili na infuzijo in mi dali tako cirka 3 litre tekočine direkt v žilo. In naslednji dan. In še en dan potem. In potem so nadaljevali z manjšimi količinami. Tako sem ostal tam 5-7 dni, dokončno pa sem bil odpuščen čez 10 dni.

Epilog
Bil je splet okoliščin. Pretreniranost, veliko premalo uživanja tekočin in vztrajna vročina. Verjetno sem po polovički ironman začel pretiravat s treningi, nisem pa se se dovolj hidriral. Preprosto nisem čutil žeje. Sploh ne na plavanju. Potem pa še vročinski val, ko bi moral piti še več. Pa nisem. Čez rob me je verjetno vrgla vročina. In takrat je bilo že prepozno za hitro okrevanje. Tudi možni načrti za letos so na OFF. Ah… dolga bo do septembra, ko bom mogoče lahko začel ponovno s kakim tekom za sprostitev živcev…

Categories: šport, triatlon Tags: ,

IRONMAN Austria – kolo

junij 15th, 2014 Comments off

IRONMAN Avstrija v Celovcu je eden izmed najbolj popularnih ironmanov za slovence, saj je tudi daleč najbližji. Proga je odlično označena in ji ni problem slediti tudi ko ni na sporedu tekmovanja. Pravzaprav obstaja samo eno križišče, ki v letu 2014 ni bilo vredu označeno – v kraju Schieffling am See. Tam je treba zaviti pred trgovino Billa.

Kljub priljubljenosti ironmana med slovenci pa proga ni najbolj enostavna. Sam profil ne izgleda grozno, najnižja točka je nekje okoli 450m nad morjem, najvišja pa malo pod 700m nad morjem. Večja vzpona sta dva – en proti Baškem jezeru (Faaker See) okoli kilometra 32 (oziroma km 122 v drugem krogu), ki ni pretirano dolg – samo kak kilometer in pol, je pa mestoma precej strm. Drugi je Rupertiberg na km 66 (oziroma km 156 v drugem krogu). Ta je malo daljši in tudi kar strm. Vendar, kdor je navajen nekaterih alpskih vzponov vidi, da sta oba klanca razmeroma enostavna. Drugače je na proti še nekaj krajših vzponov, ki sicer ne zahtevajo prestavljanja v najnižje prestave, vseeno te pa upočasnijo.

Proga, ki je sicer nekoliko krajša od 90km (karkoli uradno rečejo) ima tako vzponov za kar cirka 1700 višinskih kar pa ni več malo. Je pa res, da se precej vzponov da relativno hitro prepeljati (predvsem ob Vrbskem jezeru). Spusti so več ali manj enostavni in se jih da skoraj vse prepeljati na aerobarih. Razen mogoče parih ovinkov. Asfalt je večinoma dober, najslabši je pravzaprav v Celovcu, na cesti mimo stadiona.

IRONMAN 70.3 – 2014, St. Poelten, Avstrija – poročilo

maj 27th, 2014 Comments off

Prva  triatlon tekma v sezoni. In takoj zaresna. Polovični ironman v Avstriji. Lani sva bila na istem prizorišču z Borutom, in zaradi nizkih temperatur so nam takrat odpovedali plavanje. Letos je zgodba drugačna. Potem ko je bilo mrzlo in deževno vreme en teden prej, je bilo ta vikend lepo – v soboto sicer spremenljivo, a toplo, v nedeljo pa je bilo napovedano vseskozi sončno in lepo vreme. Pravzaprav naj bi bilo precej toplo. Pa še voda. Lani je imela 14c. Letos ima kar 18,5c. Idealno.

Check-in kolesa in druga organizacija: Letos so naredili drugačen check-in. Ni bilo vse zgoščeno v 2-3 urah, ampak si lahko kolo čekiral v menjalni prostor kadarkoli med 10 in 18 uro. Nobenih dolgih vrst, vse je potekalo zelo tekoče. Za vstop v menjalni prostor si rabil kolo, čelado in številko (ter zapestnico, ki si jo dobil ob prijavi). Istočasno si letos moral v menjalni prostor dati tudi obe vrečki (za kolo in za tek), kar lani ni bilo potrebno. Belo vrečko, – streetwear ki si jo oddal v nedeljo zjutraj pred plavanjem, si lahko dobil takoj po koncu tekme. V nasprotju z lanskim letom je letos potekalo vse brez problema in hitro. Rahlo vrste je bilo samo v nedeljo po tekmi pri checkoutu kolesa in vrečk, saj se nas je veliko tekmovalcev prav ob 14h napotilo da pospravi kolo…
Menjalna cona je bila tokrat odprta med 5:30 in 6:30. Vstal sem sicer že ob 4:3o, da sem nekaj pojedel, iz hotela pa sem šel ob 5:30. Tudi parking je bilo dobiti brez problema.

Tekma:
Plavanje: Tokrat ni bilo odpovedano. Rahlo pozno se sicer napotim proti jezeru, in ravno še zadnji čas se uspem ogreti tudi v jezeru. Če sem lani štartal med zadnjimi, je letos moja skupina štartala takoj za profesionalci. 7:05. Kar je bilo super, ni bilo nobenega dolgega čakanja, nobene velike napetosti. Pri štartu sem naredil napako in se postavil čisto v ozadje, na sredino. Ob štartu počasi začnem plavat in takoj problemi – dohitim soplavalce – nastala je gužva, in prav nevarno ter počasi je bilo plavati med različnimi slogi. No, po prvi boji, torej po cirka 200m se je gužva mal zmanjšala in je bilo lažje priti v svoj ritem. Plaval niti nisem tako slabo, problem je bil samo v tem, da nisem bil ravno uspešen v plavanju “naravnost”, saj sem 2x preveč skrenil s poti – enkrat zato, ker sem sledil enemu soplavalcu. Po prvem jezeru (1000m) mi je ura pokazala 1150 in 21 minut in par sekund. Ufa. Malo naokoli. Sledilo je cirka 250m teka do drugega jezera (skoraj 2 minuti) in še 900m plavanja. Sem najprej mislil da mi bo tak premor koristil, pa sem na začetku kar težko prišel v ritem. Tokrat sem porabil par sekund manj kot 19 minut za 950m. Skupaj sem aktivno preplaval torej 2100m, torej 200 več, in če odštejem tek med jezeroma, nekoliko manj kot 40 minut. Uradna ura mi je pokazala 27 sekund več, saj sem na začetku kar nekaj časa čakal da sem lahko začel plavati 🙂 Sem kar zadovoljen s plavanjem, če bi mogoče bolj ravno plaval in se na začetku bolje postavil, pa bi bil čas precej boljši…

Skupaj: 42m23s (788. mesto med 1245 moškimi, po plavanju sem bil uvrščen na 140/229 v diviziji, med moškimi 770/1245, skupno pa 940/1763)

T1: Menjava niti ni tako dolga, vsaj prvi tek od jezera ni. Vrečko sem našel takoj. Potem pa “majhen” problem. Včeraj sem preveč zavezal vrečko in nisem mogel spraviti čelade ven. Strgati tudi ni šlo. Ufa. Izgubil sem sigurno minuto, da sem razpletel kar sem večer prej napletel. Obleka sama je šla hitro dol, samo spet… zaradi premajhen “odprtine” na vrečki ni šla hitro v vrečko… Na koncu sem lepo še zavil v WC, kjer sem sigurno izgubil še ekstra 30 sekund… Sem bil med počasnejšimi, tukaj sem sigurno izgubil 2-3 minuti brez veze. OK, sem bil vsaj na WCju, pa vendar…

Skupaj: 8m14s

Kolo: Po parih kilometrih proga zavije na avtocesto in tam nadaljuje 20km. Če smo lani imeli tukaj veter v hrbet, je bilo tokrat skoraj brezvetrje na avtocesti. Začel sem zelo rezervirano, pravzaprav počasi. Hkrati sem lepo pojedel eno ploščico, gel, in popol nekaj pijače. Tudi nisem hotel začeti prehitro, vsezkozi med 35 in 40kmh (gre rahlo navzdol). Z avtoceste dol je šlo vseskozi malo gor, malo dol in ni bilo dolgočasno. Na 23km pa se je pričel prvi klanec (140 vm, 3km). Vzel sem ga rezervirano. Na vrhu klanca sem bil počasnejši kot lani 4 minute… Ufa… tole pa ne bo dobro, in prvih 30km se naredil v 58m50s, kar je bilo 4 minute počasneje kot lani. Na ravnini pa sem bil potem zelo konstanten. Zelo enakomerno sem vzdrževal hitrost med 33 in 35km in naslednjih 30km naredil precej hitreje kot lani. Pravzaprav, na 60km sem bil skoraj 8 minut hitrejši kot lani, kar pomeni da sem nadoknadil od lani skoraj 12 minut na teh 30 kilometrih… Kmalu se je začel vzpon, in zopet, lepo v najnižjo prestavo in počasi gor – zanimivo, začnem prehitevati nazaj tekmovalce, ki so me prej po ravnini prehitevali. Pa sploh ne grem hitro. Tokrat mi vseeno vzpon ne dela nobenih problemov. Po 68 kilometru sledi daljši in hiter spust (in ne upam biti ves čas na aerobarih) in najvišja hitrost, ki jo dosežem je nekoliko na 60kmh…

Na kolesu sem pojedel 3 gele, eno ploščico in popil tri bidone. Ko sedaj gledam nazaj, bi moral več pojesti.

Skupaj: 2h55m36s, povprečna 30,6kmh, za 90km in po števcu cirka 930 višinskih metrov. Letos zadovoljen. In kolesaril bi lahko naprej, nisem bil preveč utrujen. (750 mesto med 1245 moškimi, po kolesu sem bil uvrščen na 149/229 v diviziji, med moškimi 808/1245, skupno pa 944/1763)

T2: Kot običajno sem si tokrat vzel čas “zase”… menjava je bila sicer hitra, sem pa hotel še zraven na WC in zopet je šla skoraj minuta (ker pač ni hotelo iti nič ven). Ampak OK.

Skupaj menjava: 5m49s, v povprečju vsaj minuto počasnejša kot pri tekmecih ki so bili podobno uvrščeni.

Tek: Če sem lani začel prehitro, sem tokrat želel počasneje. Nisem želel gledati na uro, ampak teči po občutku. In kako je občutek varal. Prvi km je bil hiter, praktično okoli 4:00 na km. In sem namenoma upočasnil. Počutil sem se na začetku odlično. Brez pretiranega naprezanja sem prvi krog odtekel v cirka 45 minutah, kar je bilo v skladu z načrtom za okoli 1h30m. Potem pa problemi. Pri km 13 je pa energija šla neznano kam. Tempo je močno padel, pravzaprav sem se samo še vlekel in čakal na konec. Noben gel ni pomagal, vročina je naredila svoje – nič me ni ohladilo. Ponavadi vedno pospešim v zadnjih dveh, treh kilometrih, tokrat ni bilo energije. Na papirju izgleda trasa ful fajna, vendar je hkrati ubijalska za ritem… komaj prideš v ritem te ovinki spet vržejo ven…

Skupaj: 1h34m55s (313 mesto med 1245, po teku sem bil uvrščen na 112/229 v diviziji, med moškimi 621/1245 skupno pa 720/1763)

Skupno? Podobno kot lani sem pričakoval več. 5 ur 26 minut 54 sekund. Na koncu sem bil po teku kar utrujen, očitno še nisem navajen teči v taki vročini. Uvrščen sem bil na 112 mesto med 229 tekovalci v moji starostni skupini, skupno med vsemi tekmovalci, tekmovalkami in štafetami pa na 720 mesto med 1763.

Še detajli…

Triatlon Bled 2013 – triatlon za vse

september 9th, 2013 Comments off

Vreme je bilo letos na Bledu spet toplo, voda pa ne premrzla (21,5c). Ker sem želel popraviti lanski čas, sem se odločil da grem spet na triatlon za vse.

Tekma:

Plavanje:
Začnem dobro, ampak pozna se mi, da sem v zadnjem tednu malo plaval (ja, služba je naredila svoje). Je bilo pa tokrat prerivanje precejšne, predvsem pred in ob prvi boji. Očitno sem se naučil plavati bolj naravnost, tako da nisem delal kakih hudih ovinkov. Kljub temu sem pa mislil, da bom vsaj kakih 20-30 sekund hitrejši.
0:07:10

T1:
Kar solidno, mogoče se malo predolgo mučim z obuvanjem čevljev, saj sem imel mokre noge. Je pa tukaj vsaj 10-20 sekund rezerve.
0:00:58

Kolo:
Kot običajno, začnem suvereno. Pravzaprav sem presenetil samega sebe. Je pa tudi res, da bi mogoče lahko bolj taktično peljal, saj izgubljam na začetku kar precej moči z vožnjo v ospredju. Pa še prvi spust peljem kot po jajcih. In izgubim stik s sotekmovalci, ki imajo zelo lep tempo. In jih poskušam ujeti, mučim se v klanec, potem sam po ravnini… ujamem jih tik pred začetkom spusta v malo zako, kjer pa… khmm… spet vozim kot po jajcih in ko je enkrat ravnina, nimam več moči da bi jih ujel, zato gre drugi krog tudi precej počasneje 🙁 Kot običajno sem na koncu malo razočaran nad kolesom, saj sem samo ene 30 sekund hitrejši kot lani. Kljub temu da imam v nogah 10x toliko km kot lani.
0:25:21

T2:
Potne noge kar nočejo v tekaške copate 🙁

Tek:
Začnem hitro. Prehitro. Prvih 500m imam tempo 3:30m na km, kar je odločno prehitro, glede na to, da sem že na v menjavi imel pulz 150. Drugi 500m pošteno upočasnim, in prva dva kilometra relativno počasi tečem (tempo 4:20 na km). Tretji kilometer je ponovno pod 4:00 na km. Seveda, na teku samo prehitevam druge tekmovalce, ampak na koncu se mi pa v zadnjih 300m en upre. Ne morem več. Pa še počasneje sem tekel kot lani 🙁
0:14:18

Skupaj čas: 0:48:37
Med malo manj kot 100 tekmovalci sem se uvrstil na 32 mesto. Se je pa treba zavedati, da je bila konkurenca malo okrnjena, saj so ta pravi triatlonci nastopili na olimpik razdalji.

Categories: šport, triatlon Tags: