Archive

Archive for the ‘tek’ Category

21. (Haloween) Ljubljanski maraton

oktober 30th, 2016 Comments off

foto-maraton4
Čas je za 12. maraton. Letos sem se bolj slabo udeleževal tekmovanj – Kraški polmaraton, Nočna10ka in to je bilo to. Pa dva superšprint triatlona. In prav fajn se počutim zato. Mogoče bi moral za zaključek sezone resno odteči en tek, pa mi nekako se ne da. Eno je to, da sem zaradi rahle poškodbe ahilove tetive (malo me boli, ampak ni tako zelo hudo) v zadnjih mesecih malo več počival kot tekel. Zato sem raje šel spet z vitezi, in to našemljeni. In čas je za noč čarovnic, zato je bil kostum temu primeren.

Štartali nismo prehitro in so-kostkoti sem tekel nekje do 6-7 km. Potem sem tako kot lani tekel naprej v svojem, rahlo višjem tempu. Se je pa poznalo, da sem imel v zadnjih mesecih precej manj kilometrov v nogah, saj po cirka 23-24km čisto zmernega tempa (okoli 4:40) kar odrezalo in na 30km nisem mogel bistveno hitreje od 4:55… In ponovno od km 35-36 se mi je do konca vleklo in sem samo čakal da končam 🙂

Čas je… hmmm… mogoče najpočasnejši dosedaj? Ampak OK. 3:40.40. Nekateri bi naredili marsikaj za tak čas, jest sem bil pa čisto zadovoljen. Sposoben (brez kostuma) bistveno hitreje, ampak le zakaj. Sej tek je le zabava, mar ne?
foto-maraton1

Še video… (nisem snemal jaz – se pa kmalu po prehodu štartne linije moja nerodnost in “padec”)

Categories: Slovenija, šport, tek Tags:

20. Ljubljanski maraton

oktober 25th, 2015 Comments off

mara1Po Berlinu sem bil rahlo razočaran. In sem kao želel popraviti rezultat v Ljubljani. Ampak kaj ko sem že pred časom rekel, da bom tokrat našemljen tekel. Nič ni bilo z rezultatom, bil je pa lep sproščen in zabaven tek 🙂

Z vitezi smo se letos našemili v minjone. Z modrimi hlačami, kapo, očali in banano v rokah.

Štartamo čisto zadaj, tam nekje na tivolski cesti.
1-5 km… počasen tek, veliko časa porabimo za fotkanje po takih in drugačnih placih. Za teh 5km porabimo cirka 30 minut.

6-10km… za Bežigradom naredimo še par skupinskih fotk, včasih pozabimo teči in kar hodimo… in do tam že pojem obe banani 🙂 Po zadnjem postanku smo šli tako počasi, da nas je prehitel tudi tekač za tempo maratona 4:15, ki je štartal za nami. Na osmem kilometru se odločim, da imam dovolj počasnega teka in grem naprej. Pravzaprav nameravam iti cel maraton, in če bi z drugimi minjoni tekal naprej bi za cel maraton rabil kar precej časa. Takoj pospešim tempo na nekje 4:40 min na km, kaj hudo več je v tej grozni gužvi nemogoče. Že tako grem stalno levo in desno.

11-15… še naprej porabljam precej energije za vijuganje – obleka zaenkrat ne moti. Najdem pa dovolj energije za pogovor z vsakim in fotkanje. Pri mercatorju ujamem zajčka za 4h 🙂

16-20… počutim se še naprej odlično, tempo sicer precej variira, ker je veliko stop&go. Treba se je pač ustaviti za fotografiranje 😉

21-25… polovičko pretečem v 1h50m, kar je solidno glede na to, da sem prvih 6-7 km pretekel res počasi… Je pa sedaj precej manj ljudi ob progi in na progi, tako da je tek samoten. Se pa zabavam s spodbujanjem drugih.

26-30… smo na Rudniku, tempo je še vedno ok, ujamem tudi zajčka za 3h45m 🙂

31-35… ah, na km 31 pa se začne. Najprej vzpon pod Golovec (ni hudo), vse bolj pa začenjam čutiti posledice obleke. Tekanje v dolgih delavskih hlačah ni najbolj enostavno. So težke in so se tudi že počasi napile švica.

36-40… žal upočasnim tempo, tam na 35-36km kar precej. Obleka že pošteno moti in ni več zabavno. Ampak še vedno predvsem prehitevam druge tekače, le malo kdo me prehiti. Ampak se vleče. In samo čakam da vidim oznako 2km…

40-42… v centru spet več ljudi, in najdem energijo za tek pod 5 min na km

Cilj. V maski kot minion. Glede na to, kako počasi je šlo v prvih kilometrih sem na koncu zelo zadovoljen. 3h36m49s. OK, drugi najpočasnejši maraton doslej, pa vendar ga tokrat res nisem vzel zares. Tiha želja je sicer bila da grem pod 3 ure in 30 minut, samo bi moral celotni tek vzeti bolj zares, se manj ustavljati, sploh pa ne tako počasi tekati na začetku. Ampak na koncu čutim precej posledic težke obleke… Moji minijonski partnerji medtem že kako uro pijejo pivo in se čudijo kje sem 🙂


(foto Igor Zonik)

Categories: foto, šport, tek Tags:

Berlinski maraton 2015 – poročilo

oktober 1st, 2015 Comments off

foto2Ko sem pred dvema letoma tekel v Chicagu maraton le nekaj sekund nad tremi urami sem si takoj tam rekel – naslednje leto grem še hitreje v Berlinu… ker to je najhitrejša proga na svetu in ta proga že nekaj let drži svetovni rekord. Na žalost se je evforija hitro razblinila, saj sem na poti domov iz Chicaga ugotovil, da sem rok za vpis v žrebanje zgrešil za pičlo uro… No, pač je Berlin počakal še eno let.

Vmes so bili drugi načrti ter številni vzponi in padci. Po eni strani je vredu, da sem tisti oktobrski dan zgrešil rok za prijavo, saj sem zaradi zahtevne bolezni najprej moral odpovedati ironmana v Celovcu, in enako bi se sigurno zgodilo tri mesece kasneje z berlinskim maratonom. Zato sem se pa prijavil za leto 2016, in bil tudi uspešen na žrebu 🙂

Za pot v Berlin sem tokrat izbral kar opcijo s ŠD Maratonc (kjer vsako leto peljejo avtobus maratoncev postavljat rekorde v Berlin), ampak pa kot strela z jasnega udari novica, da bo Adria začela leteti v Berlin. Super. In že takoj kupim karto (za 139 EUR) in rezerviram hotel. Kar bo pa bo.

Resneje tekat sem začel šele pozno jeseni 2014. Opazil sem, da mi je bolezen, predvsem pa odsotnost od fizične aktivnosti in teka vzela kar nekaj moči. Zato sem začel pozno jeseni s kilometrino okoli 100km na mesec. Ni veliko, nekaj pa je. Ampak kakorkoli sem hotel, ni šlo hitro. Pavza je bila očitno predolga in treba je bilo začeti praktično znova. Šele nekje marca-aprila letos sem prvič malo povečal kilometrino nad 120-130km, tudi redna tekma trojk v Ljubljani je bila bolj druženje kot pa resno hiter tek. Opazil sem, da sem pridobil nazaj nekaj vzdržljivosti, manjka mi pa hitrosti. To se je opazilo še posebno na Nočni 10ki na Bledu, kjer sem traso v mukah pretekel v dobrih 41 minutah. Prepočasi. Nekaj takega bi moral biti zdržati 4x zapored. Težka bo. Poleti sem povečal kilometrino in začel s treningi hitrosti. Prepočasi pa vendar, in kar prehitro je prišel čas odhoda v Berlin.

Postavil sem si dva cilja – A cilj je bil tek pod tremi urami. Težak, vseeno pa dosegljiv če bi se vse zvezde poravnale, bi bilo čez dan hladno in če bi se dobro počutil. B cilj je bil hitreje od kvalifikacijske norme za Bostonski maraton – torej par minut pod 3h15m, najraje pod 3h10m.

Na dan tekme sem se počutil čisto dobro. Mogoče sem imel malo utrujene noge, ker sem prejšni dan po Berlinu (menda, če tako pravi moj dragi telefon že mora biti res) naredil kar 18km. Imam svojo jutranjo rutino in vse je bilo fajn. Dan je bil sončen (prekrasen, brez oblačka), temperature pa tudi zjutraj kar hladne – le malo čez 10c.

Taktično sem se postavil za zajčka, ki je imel balon s tremi urami. Za pomeni, da je bil oddaljen samo kakih 15 metrov in 500 oseb. In štart.
1-5km
Gužva na začetku, ampak se da čisto solidno tekat. Je pa treba parkrat spremeniti tempo, da prehitim počasne. Vseeno pridem v lep tempo, tam okoli 4:10 minute na km in po moji uri pretečem teh prvih 5 km okoli 21 minut. Ravno prav za ogrevanje, ne prehitro, ne prepočasi. Srčni utrip naraste na delovno hitrost, torej okoli 163 utripov na minuto. Glavni problem pa vidim v tem, da mi takoj uide zajček z balonom, in ne uspe mi zmanjšati razlike (če je bila na začetku 10 metrov, je potem na koncu teh 5km okoli 30 metrov – in ogromno ljudi vmes).
6-10km
Zgodi se nekaj kar se mi doslej še ni zgodilo. Začenjam razmišljat koliko imam še do konca, kar ni dober znak, vsaj ne tako hitro v dirki. Tempo vzdržujem podoben kot v prvih 5km, a zajček se še kar oddaljuje. Malo pred oznako 10km pojem prvi gel. 10km pretečem po moji uri v 42 minutah (torej točno po planu), čudno pa je da mi že sedaj ura kaže 300 metrov več kot bi morala…
11-15km
Tempo podoben kot prej, zajček se še vedno oddaljuje. Kaj zaboga je to zdej? Je prehiter ali kaj? Srčni utrip pod kontrolo, in čisto v skladu s planom.
16-20km
Nadaljujem s podobnim tempom, ki je sedaj 4:11-4:12 minut na km. Zajček se še vedno oddaljuje?! Srčni utrip pod kontrolo, in čisto v skladu s planom. Malo več se zadržim le na postajah s pijačo kjer je gužva. Srčni utrip še celo pade na 160 utripom na minuto. Pojem drugi gel. In še naprej razmišljam koliko imam do konca.
21-25km
Ura mi na 21,1km pokaže 1:28:40. Super. Točno po planu. Problem je v tem, da je do uradne oznake polmaratona še 600 metrov. Na uradnem polmaratonu ura pokaže 1:30:40. Ufa. Not good. Očitno mi je ura zatajila, ker takega odstopanja mi še nikdar ni kazalo, niti nisem laufal ekstremno naokoli. Začnem preračunavat v glavi kako hitro moram tekat do konca, da dosežem cilj pa… bi rabil očitno negative split – težka bo. In v glavi se mi v 22km nekaj premakne in čisto upočasnim… za 10 sekund… pa še na stegnih me začenjajo drgnit hlače?!?! Le kaj se vse danes ne bo zgodilo?
26-30km
Muzka naokoli, meni se pa vleče. Tempo je sedaj padel na okoli 4:26 minut na kilometer jest pa samo razmišljam koliko je še do konca in kdaj bo konec. Prav tečno mi je. Srčni utrip pade na rang med 156 in 157, kar je meni precej pod “tekmovalnimi” vrtljaji. Na km 29 so na voljo geli, vzamem dva. Enega pojem takoj, kofeinskega pa si pustim za čez nekaj časa…
31-35km
Samo še razmišljam kdaj bomo pri Potsdamer platz, kjer je do konca samo še 4 km… ampak do tam je še daleč… Sedaj me že množično prehitevajo, jaz pa nimam hude volje tekati hitreje. V glavi si samo preračunavam koliko moram do konca še iti, da vsaj za silo ulovim B plan.
36-40km
Pojem še zadnji gel in si rečem. Zdej pa hitreje. Mah, glava ne da. Pospešim za 500 metrov, potem pa padem nazaj v nek lagoden, relativno počasen tempo. Srčni utrip samo okoli 155 utripov na minuto.
41-finish
Ko vidim, da mi bo uspelo priteči v cilj nekje okoli 3:10 oz. 3:11 se v zadnjih kilometrih kar vlečem. Ne da se mi, še manj imam pa volje pospešiti. Še v ciljnem šprintu se raje posvetim ogledovanju okolice kot pa šprint.

Epilog: Na koncu je bil čas 3:11:10. Moj deveti maraton sem tako končal s tretjim najhitrejšim časom. Že dolgo pa nisem bil drugo polovico tako počasen (1:40). Marsikdo bi bil s tem časom zadovoljen, sam pač nisem. Glava tokrat ni bila pri stvari, mogoče tudi zato ne ker sem pač imel manko opravljenih kilometrov. Mogoče ker… Brez veze iskati odgovore, gledam naprej… Cilj B je skoraj dosežen, vse je odvisno od tega kakšen bo cut-off naslednje leto. Imam 3m49s prostora. Letos je bil 2m25s pod 3:15 maratonu.

Categories: šport, tek Tags:

Tek po Pekingu – Chaoyang park

april 16th, 2015 Comments off

MatevzH_pek_runaround-3627
Chaoyang Park je ena največjih, če ne celo največja zelena površina v Pekingu (olimpijski park je večji, vendar je lociran izven četrtega ringa). Zgrajen je bil leta 1984 na mestu, kjer je bila včasih palača.

Ker sem v Pekingu bival v bližini parka, mi je bil tek po parku tudi najbolj priročen (drugih zelenih površin v bližini ni bilo). Če je olimpijski park brezplačen, pa je za Chaoyang Park treba plačati vstopnino. Enkratni vstop je 5 juanov, mesečna vstopnica pa stane 8 juanov (rabiš sliko, kupiš pa jo lahko le v začetku meseca).

Park je med tednom zelo popularen med upokojenci, varuškami in vrtci 🙂 Med vikendi pa družinami. Kot običajno v parku povečini ni dovoljeno kolesariti, lahko pa seveda tečeš. Označene so štiri proge – 1km, 2km, 4,5km in 6km. Proge so kar lepo speljane, sicer občasno precej vijugaste, pa vendar. Obstaja tudi precej drugih potk, kjer se lahko krog poljubno podaljša – predvidevam pa, da čez vikende je tu čez dan skoraj nemogoče tekat zaradi množice ljudi. Zelo fajna je pa podlaga, saj večinoma ni le pobarvan asfalt. Pa še precej dreves in senčke je za vroče dneve (glede tega je precej boljši kot olimpijski park). Veliko časa se teka tudi okoli jezera, tako da nikoli ni dolgčas. Pomladi je pa tudi bonus cvetenje japonske češnje, ki jo je ogromno.

Če tekača zagrabi žeja, je precej možnosti za nakup vode, ki je seveda nekoliko dražja kot izven parka, pa vendar.

V parku je tudi precej drugih atrakcij – zabaviščni parki, poletna plaža in vodni park, teniška in košarkaska igrišča, namizni tenis in podobno. Najeti se da tudi čolne in električne avtomobilčke. Vse skupaj je en velik zabaviščni park, ki je seveda orientiran na kitajce, saj je zelo blink blink. Na severni strani je novejši šoping Solana, ki je cenovno zelo drag (tako trgovine kot restavracije). Nedaleč stran je Lucky Street, kjer so cene v restavracijah precej bolj sprejemljive. Nasproti Lucky Streeta pa je t.i. Sino-Japanese Youth Swimming Pool, ki omogoča plavanje v 50m bazenu.

Tek po olimpijskem Pekingu

marec 22nd, 2015 Comments off

MatevzH_Beijing_runaround-3390Peking ni znano kot najbolj tekačem prijazno mestu. Pravzaprav, športnikom prijazno mesto. Kljub temu so bile tu leta 2008 poletne olimpijske igre in številni so imeli probleme z onesnaženim zrakom. To so bile olimpijske igre, ki so bile najdražje do takrat (sedaj jih je presegel Sochi), saj so stale kar 40 mrd USD. In za ta denar so gradili. Veliko. In za tekača je tako eno najbolj primernih mest za tek prav olimpijski park, ki se nahaja na severu Pekinga. V okviru olimpijskih iger so zgradili tudi tako imenovani »Olympic Forest Parc«, kjer je precej jezer, dreves, pa tudi kak hrib se najde.

MatevzH_Beijing_runaround-3357Dostop tja je enostaven. Metro. Vozi linija 8 (zelena), ki velik del parka seka na pol. Za dostop do samih stavb, ki so bile zgrajene za olimpijado so možne tri postaje (Olympic Sports Center, Olympic Green in South Gate of Forest Park, s tem da so postaje med samo oddaljene vsaka cirka 1,5km). Ampak za potencialnega tekača je najbolj prijetna slednja, torej South Gate of Forest Park, kjer te izhod D popelje čisto v park.

Za vstop v park ni potrebna vstopnina (kar je precej redko v Pekingu), park pa je odprt med 9 in 17to uro. Park je razdeljen na dva dela, in dela razločuje 5th ring road, oz. peta obvoznica. Južni del (torej bližje olimpijskim prizoriščem) je bolj obljuden, osrednji del tam pa je jezero, kjer se da sposoditi čoln. Za tekača so razmere prav sanjske. Na voljo so tri razdalje (3km, 5km in 10km), samo slediti je treba označbam na tleh. In vsak kilometer so tudi znaki koliko je že pretečenega. Da ne bi bilo dolgočasno, je proga občasno kar zavita, gre čez mostičke in jezera, najde se tudi kak vzpon (pravzaprav, največji vzpon je prav vzpon čez obvoznico). Še celo močvirje imajo, vendar je bilo ob mojem obisku vse bolj izsušeno, saj dež ni padal v Pekingu že kar nekaj časa. Južni del je mogoče bolj zanimiv, severni del je pa nekoliko bolj odmaknjen in je predviden kot neke vrste zeleni rezervat. Prepovedano je kolesariti, lahko pa se uporablja »električni« minibus.

MatevzH_Beijing_runaround-3404Takoj sem se namenil odteči 10km. Proga gre tako okoli južnega kot severnega dela. Sem pa bil premalo pozoren in rahlo zgrešil, tako da sem krog po južnem delu (ki meri točno 5km) odtekel nepričakovano. Med tekom ni dolgčas. Kljub temu, da sem bil tam med tednom (petek) se je naokoli sprehajalo kar nekaj ljudi (z maskami in brez), tudi nekaj tekačev se je našlo. Vseeno sem bil naokoli prehitro.

Zato sem si malo bolje ogledal zemljevid in začel še enkrat. In našel pravi odcep na severni del. Severni del je mogoče malo bolj dolgočasen. Ljudi je manj, ravnine pa so dolge. Ni pa kakšnih hudih vzponov. Vseeno imam občutek da je južni del bolj slikovit in bolj zanimiv za tek.

Če ti na koncu ni dovolj (sam sem naredil med 15-16km po parku), se lahko odpraviš še na odkrivanje stavb olimpijskih iger. Roko na srce, vse skupaj je sicer res monumentalno, vendar za videti pa ni kaj preveč. Atletski stadion (Birds nest) in plavalni stadion (Water cube) sta čisto na drugem koncu ceste. Oboje se da tudi čisto turistično in proti plačilu tudi ogledati od znotraj. Znaki olimpijskih iger leta 2008 so seveda vse prisotni, je pa sedaj kar nekaj mestih referenca na zimske Olimpijske igre leta 2022, za katere je Peking kandidat. Kar ne gre mi skupaj, da bodo zimske igre v mestu kjer je le malo snega. In tudi smučišča oz. zimske naprave niso ravno blizu. Ampak kitajci imajo denar.

MatevzH_Beijing_runaround-3426Vglavnem. Lokacija tega parka je rahlo odmaknjena, saj se z metrojem rabi vsaj 30-40minut. Za videti ni prav ogromno, lahko pa si rečeš… tukaj pa sem bil. Za tek je fajno mesto, vendar ne vem če bi vedno hodil čez pol mesta za tisti urni tek. Mogoče za kak long-run… Ko bo vse zeleno in bodo drevesa imela liste 🙂

Categories: 2015-2016 Kitajska, foto, Kitajska, tek Tags: