Archive

Archive for the ‘tek’ Category

Berlinski maraton 2015 – poročilo

oktober 1st, 2015 Comments off

foto2Ko sem pred dvema letoma tekel v Chicagu maraton le nekaj sekund nad tremi urami sem si takoj tam rekel – naslednje leto grem še hitreje v Berlinu… ker to je najhitrejša proga na svetu in ta proga že nekaj let drži svetovni rekord. Na žalost se je evforija hitro razblinila, saj sem na poti domov iz Chicaga ugotovil, da sem rok za vpis v žrebanje zgrešil za pičlo uro… No, pač je Berlin počakal še eno let.

Vmes so bili drugi načrti ter številni vzponi in padci. Po eni strani je vredu, da sem tisti oktobrski dan zgrešil rok za prijavo, saj sem zaradi zahtevne bolezni najprej moral odpovedati ironmana v Celovcu, in enako bi se sigurno zgodilo tri mesece kasneje z berlinskim maratonom. Zato sem se pa prijavil za leto 2016, in bil tudi uspešen na žrebu :-)

Za pot v Berlin sem tokrat izbral kar opcijo s ŠD Maratonc (kjer vsako leto peljejo avtobus maratoncev postavljat rekorde v Berlin), ampak pa kot strela z jasnega udari novica, da bo Adria začela leteti v Berlin. Super. In že takoj kupim karto (za 139 EUR) in rezerviram hotel. Kar bo pa bo.

Resneje tekat sem začel šele pozno jeseni 2014. Opazil sem, da mi je bolezen, predvsem pa odsotnost od fizične aktivnosti in teka vzela kar nekaj moči. Zato sem začel pozno jeseni s kilometrino okoli 100km na mesec. Ni veliko, nekaj pa je. Ampak kakorkoli sem hotel, ni šlo hitro. Pavza je bila očitno predolga in treba je bilo začeti praktično znova. Šele nekje marca-aprila letos sem prvič malo povečal kilometrino nad 120-130km, tudi redna tekma trojk v Ljubljani je bila bolj druženje kot pa resno hiter tek. Opazil sem, da sem pridobil nazaj nekaj vzdržljivosti, manjka mi pa hitrosti. To se je opazilo še posebno na Nočni 10ki na Bledu, kjer sem traso v mukah pretekel v dobrih 41 minutah. Prepočasi. Nekaj takega bi moral biti zdržati 4x zapored. Težka bo. Poleti sem povečal kilometrino in začel s treningi hitrosti. Prepočasi pa vendar, in kar prehitro je prišel čas odhoda v Berlin.

Postavil sem si dva cilja – A cilj je bil tek pod tremi urami. Težak, vseeno pa dosegljiv če bi se vse zvezde poravnale, bi bilo čez dan hladno in če bi se dobro počutil. B cilj je bil hitreje od kvalifikacijske norme za Bostonski maraton – torej par minut pod 3h15m, najraje pod 3h10m.

Na dan tekme sem se počutil čisto dobro. Mogoče sem imel malo utrujene noge, ker sem prejšni dan po Berlinu (menda, če tako pravi moj dragi telefon že mora biti res) naredil kar 18km. Imam svojo jutranjo rutino in vse je bilo fajn. Dan je bil sončen (prekrasen, brez oblačka), temperature pa tudi zjutraj kar hladne – le malo čez 10c.

Taktično sem se postavil za zajčka, ki je imel balon s tremi urami. Za pomeni, da je bil oddaljen samo kakih 15 metrov in 500 oseb. In štart.
1-5km
Gužva na začetku, ampak se da čisto solidno tekat. Je pa treba parkrat spremeniti tempo, da prehitim počasne. Vseeno pridem v lep tempo, tam okoli 4:10 minute na km in po moji uri pretečem teh prvih 5 km okoli 21 minut. Ravno prav za ogrevanje, ne prehitro, ne prepočasi. Srčni utrip naraste na delovno hitrost, torej okoli 163 utripov na minuto. Glavni problem pa vidim v tem, da mi takoj uide zajček z balonom, in ne uspe mi zmanjšati razlike (če je bila na začetku 10 metrov, je potem na koncu teh 5km okoli 30 metrov – in ogromno ljudi vmes).
6-10km
Zgodi se nekaj kar se mi doslej še ni zgodilo. Začenjam razmišljat koliko imam še do konca, kar ni dober znak, vsaj ne tako hitro v dirki. Tempo vzdržujem podoben kot v prvih 5km, a zajček se še kar oddaljuje. Malo pred oznako 10km pojem prvi gel. 10km pretečem po moji uri v 42 minutah (torej točno po planu), čudno pa je da mi že sedaj ura kaže 300 metrov več kot bi morala…
11-15km
Tempo podoben kot prej, zajček se še vedno oddaljuje. Kaj zaboga je to zdej? Je prehiter ali kaj? Srčni utrip pod kontrolo, in čisto v skladu s planom.
16-20km
Nadaljujem s podobnim tempom, ki je sedaj 4:11-4:12 minut na km. Zajček se še vedno oddaljuje?! Srčni utrip pod kontrolo, in čisto v skladu s planom. Malo več se zadržim le na postajah s pijačo kjer je gužva. Srčni utrip še celo pade na 160 utripom na minuto. Pojem drugi gel. In še naprej razmišljam koliko imam do konca.
21-25km
Ura mi na 21,1km pokaže 1:28:40. Super. Točno po planu. Problem je v tem, da je do uradne oznake polmaratona še 600 metrov. Na uradnem polmaratonu ura pokaže 1:30:40. Ufa. Not good. Očitno mi je ura zatajila, ker takega odstopanja mi še nikdar ni kazalo, niti nisem laufal ekstremno naokoli. Začnem preračunavat v glavi kako hitro moram tekat do konca, da dosežem cilj pa… bi rabil očitno negative split – težka bo. In v glavi se mi v 22km nekaj premakne in čisto upočasnim… za 10 sekund… pa še na stegnih me začenjajo drgnit hlače?!?! Le kaj se vse danes ne bo zgodilo?
26-30km
Muzka naokoli, meni se pa vleče. Tempo je sedaj padel na okoli 4:26 minut na kilometer jest pa samo razmišljam koliko je še do konca in kdaj bo konec. Prav tečno mi je. Srčni utrip pade na rang med 156 in 157, kar je meni precej pod “tekmovalnimi” vrtljaji. Na km 29 so na voljo geli, vzamem dva. Enega pojem takoj, kofeinskega pa si pustim za čez nekaj časa…
31-35km
Samo še razmišljam kdaj bomo pri Potsdamer platz, kjer je do konca samo še 4 km… ampak do tam je še daleč… Sedaj me že množično prehitevajo, jaz pa nimam hude volje tekati hitreje. V glavi si samo preračunavam koliko moram do konca še iti, da vsaj za silo ulovim B plan.
36-40km
Pojem še zadnji gel in si rečem. Zdej pa hitreje. Mah, glava ne da. Pospešim za 500 metrov, potem pa padem nazaj v nek lagoden, relativno počasen tempo. Srčni utrip samo okoli 155 utripov na minuto.
41-finish
Ko vidim, da mi bo uspelo priteči v cilj nekje okoli 3:10 oz. 3:11 se v zadnjih kilometrih kar vlečem. Ne da se mi, še manj imam pa volje pospešiti. Še v ciljnem šprintu se raje posvetim ogledovanju okolice kot pa šprint.

Epilog: Na koncu je bil čas 3:11:10. Moj deveti maraton sem tako končal s tretjim najhitrejšim časom. Že dolgo pa nisem bil drugo polovico tako počasen (1:40). Marsikdo bi bil s tem časom zadovoljen, sam pač nisem. Glava tokrat ni bila pri stvari, mogoče tudi zato ne ker sem pač imel manko opravljenih kilometrov. Mogoče ker… Brez veze iskati odgovore, gledam naprej… Cilj B je skoraj dosežen, vse je odvisno od tega kakšen bo cut-off naslednje leto. Imam 3m49s prostora. Letos je bil 2m25s pod 3:15 maratonu.

Categories: šport, tek Tags:

Tek po Pekingu – Chaoyang park

april 16th, 2015 Comments off

MatevzH_pek_runaround-3627
Chaoyang Park je ena največjih, če ne celo največja zelena površina v Pekingu (olimpijski park je večji, vendar je lociran izven četrtega ringa). Zgrajen je bil leta 1984 na mestu, kjer je bila včasih palača.

Ker sem v Pekingu bival v bližini parka, mi je bil tek po parku tudi najbolj priročen (drugih zelenih površin v bližini ni bilo). Če je olimpijski park brezplačen, pa je za Chaoyang Park treba plačati vstopnino. Enkratni vstop je 5 juanov, mesečna vstopnica pa stane 8 juanov (rabiš sliko, kupiš pa jo lahko le v začetku meseca).

Park je med tednom zelo popularen med upokojenci, varuškami in vrtci :-) Med vikendi pa družinami. Kot običajno v parku povečini ni dovoljeno kolesariti, lahko pa seveda tečeš. Označene so štiri proge – 1km, 2km, 4,5km in 6km. Proge so kar lepo speljane, sicer občasno precej vijugaste, pa vendar. Obstaja tudi precej drugih potk, kjer se lahko krog poljubno podaljša – predvidevam pa, da čez vikende je tu čez dan skoraj nemogoče tekat zaradi množice ljudi. Zelo fajna je pa podlaga, saj večinoma ni le pobarvan asfalt. Pa še precej dreves in senčke je za vroče dneve (glede tega je precej boljši kot olimpijski park). Veliko časa se teka tudi okoli jezera, tako da nikoli ni dolgčas. Pomladi je pa tudi bonus cvetenje japonske češnje, ki jo je ogromno.

Če tekača zagrabi žeja, je precej možnosti za nakup vode, ki je seveda nekoliko dražja kot izven parka, pa vendar.

V parku je tudi precej drugih atrakcij – zabaviščni parki, poletna plaža in vodni park, teniška in košarkaska igrišča, namizni tenis in podobno. Najeti se da tudi čolne in električne avtomobilčke. Vse skupaj je en velik zabaviščni park, ki je seveda orientiran na kitajce, saj je zelo blink blink. Na severni strani je novejši šoping Solana, ki je cenovno zelo drag (tako trgovine kot restavracije). Nedaleč stran je Lucky Street, kjer so cene v restavracijah precej bolj sprejemljive. Nasproti Lucky Streeta pa je t.i. Sino-Japanese Youth Swimming Pool, ki omogoča plavanje v 50m bazenu.

Tek po olimpijskem Pekingu

marec 22nd, 2015 Comments off

MatevzH_Beijing_runaround-3390Peking ni znano kot najbolj tekačem prijazno mestu. Pravzaprav, športnikom prijazno mesto. Kljub temu so bile tu leta 2008 poletne olimpijske igre in številni so imeli probleme z onesnaženim zrakom. To so bile olimpijske igre, ki so bile najdražje do takrat (sedaj jih je presegel Sochi), saj so stale kar 40 mrd USD. In za ta denar so gradili. Veliko. In za tekača je tako eno najbolj primernih mest za tek prav olimpijski park, ki se nahaja na severu Pekinga. V okviru olimpijskih iger so zgradili tudi tako imenovani »Olympic Forest Parc«, kjer je precej jezer, dreves, pa tudi kak hrib se najde.

MatevzH_Beijing_runaround-3357Dostop tja je enostaven. Metro. Vozi linija 8 (zelena), ki velik del parka seka na pol. Za dostop do samih stavb, ki so bile zgrajene za olimpijado so možne tri postaje (Olympic Sports Center, Olympic Green in South Gate of Forest Park, s tem da so postaje med samo oddaljene vsaka cirka 1,5km). Ampak za potencialnega tekača je najbolj prijetna slednja, torej South Gate of Forest Park, kjer te izhod D popelje čisto v park.

Za vstop v park ni potrebna vstopnina (kar je precej redko v Pekingu), park pa je odprt med 9 in 17to uro. Park je razdeljen na dva dela, in dela razločuje 5th ring road, oz. peta obvoznica. Južni del (torej bližje olimpijskim prizoriščem) je bolj obljuden, osrednji del tam pa je jezero, kjer se da sposoditi čoln. Za tekača so razmere prav sanjske. Na voljo so tri razdalje (3km, 5km in 10km), samo slediti je treba označbam na tleh. In vsak kilometer so tudi znaki koliko je že pretečenega. Da ne bi bilo dolgočasno, je proga občasno kar zavita, gre čez mostičke in jezera, najde se tudi kak vzpon (pravzaprav, največji vzpon je prav vzpon čez obvoznico). Še celo močvirje imajo, vendar je bilo ob mojem obisku vse bolj izsušeno, saj dež ni padal v Pekingu že kar nekaj časa. Južni del je mogoče bolj zanimiv, severni del je pa nekoliko bolj odmaknjen in je predviden kot neke vrste zeleni rezervat. Prepovedano je kolesariti, lahko pa se uporablja »električni« minibus.

MatevzH_Beijing_runaround-3404Takoj sem se namenil odteči 10km. Proga gre tako okoli južnega kot severnega dela. Sem pa bil premalo pozoren in rahlo zgrešil, tako da sem krog po južnem delu (ki meri točno 5km) odtekel nepričakovano. Med tekom ni dolgčas. Kljub temu, da sem bil tam med tednom (petek) se je naokoli sprehajalo kar nekaj ljudi (z maskami in brez), tudi nekaj tekačev se je našlo. Vseeno sem bil naokoli prehitro.

Zato sem si malo bolje ogledal zemljevid in začel še enkrat. In našel pravi odcep na severni del. Severni del je mogoče malo bolj dolgočasen. Ljudi je manj, ravnine pa so dolge. Ni pa kakšnih hudih vzponov. Vseeno imam občutek da je južni del bolj slikovit in bolj zanimiv za tek.

Če ti na koncu ni dovolj (sam sem naredil med 15-16km po parku), se lahko odpraviš še na odkrivanje stavb olimpijskih iger. Roko na srce, vse skupaj je sicer res monumentalno, vendar za videti pa ni kaj preveč. Atletski stadion (Birds nest) in plavalni stadion (Water cube) sta čisto na drugem koncu ceste. Oboje se da tudi čisto turistično in proti plačilu tudi ogledati od znotraj. Znaki olimpijskih iger leta 2008 so seveda vse prisotni, je pa sedaj kar nekaj mestih referenca na zimske Olimpijske igre leta 2022, za katere je Peking kandidat. Kar ne gre mi skupaj, da bodo zimske igre v mestu kjer je le malo snega. In tudi smučišča oz. zimske naprave niso ravno blizu. Ampak kitajci imajo denar.

MatevzH_Beijing_runaround-3426Vglavnem. Lokacija tega parka je rahlo odmaknjena, saj se z metrojem rabi vsaj 30-40minut. Za videti ni prav ogromno, lahko pa si rečeš… tukaj pa sem bil. Za tek je fajno mesto, vendar ne vem če bi vedno hodil čez pol mesta za tisti urni tek. Mogoče za kak long-run… Ko bo vse zeleno in bodo drevesa imela liste :-)

Categories: 2015 Kitajska, foto, Kitajska, tek Tags:

Tabele za pomoč pri določitvi tempa plavanja, kolesarjenja in teka.

april 10th, 2014 Comments off

Tabela za pomoč nam pomaga, da se orientairamo kako hitro naj plavamo/kolesarimo/tečemo, da dosežemo določen čas. Za vsako od navedenih razdalj je določen različen tempo (hitrost) in čas, ki ga pri tem dosežete.

Plavanje – meri se v tempu plavanja na 100m. Na voljo je več razdalj, od 100m pa do 3800 metrov (ironman)
Kolesarjenje – meri se v povprečni hitrosti. Na voljo je več razdalj, od 1km pa do 180km (ironman)
Tek – meri se v tempu teka na 1km. Na voljo je več razdalj, od 1km pa do 42km (maraton)

Prenesi PDF:

PLAVANJE
KOLO
TEK

 

Še nekaj povezav do zanimivih web “tempo” kalkulatorjev
Cool Running
McMillan Running
Runners World
Run Works

Categories: kolo, plavanje, razno, šport, tek Tags:

Chicago Marathon 2013

oktober 14th, 2013 Comments off

Plan:
Tiha želja je tek pod tremi urami, v vsakem primeru pa izpolnitev norme za Boston. Kar pomeni par minut hitreje kot pa 3:15

Vreme:
Sončno. In relativno toplo. Kljub temu, da je bil štart ni bilo premrzlo. Mogoče bi si kasneje želel še kakšno stopinjo manj.

Pred tekmo:
Expo je bil zelo fajn. No, vsaj prevzem številk, ki je potekal RESNIČNO hitro. Če nimaš časa lahko vse skupaj urediš le v nekaj minutah. Sam razstavni prostor ni bil nič posebnega, npr. pogrešal sem Adidas.

Chicago maraton je zelo prijazen do tekačev (kljub zgodnjemu štartu), saj je mestni prevoz relativno učinkovit in štart ni daleč. Od doma sem tako šel ob 6:30, ob 6:50 pa sem bil že pri vstopu v prireditveni prostor. So pa na veliko preverjali torbe, varnost je seveda na višku. Tudi v bližino štarta so spuščali samo imetnike številk.

Tek:
Tokrat sem bil postavljen v box A (pod 3:10 maraton), ki je bil čisto spredaj in pred nami so bili samo elitni tekači. Kul. In tudi štartamo samo nekaj sekund za njimi. Štart je kar hiter, vendar vseeno dovolj lagoden da lahko normalno tečem. Gužve ni prevelike. Prvih nekaj km gre proga po downtownu, mimo najvišjih nebotičnikov. GPS signal je bolj ne kot ja, in po temu se ne morem orientirat, tako da na začetku nimam pojma kako hitro tečem. Ampak po občutku čisto vredu, tam malo čez 4 minute na kilometer. In res, prvih 5 kilometrov pretečem v 20m40s. V podobnem tempu tudi naslednjih 5. Počutim se odlično in tudi ko obrnemo nazaj proti mestu še vedno držim tempo brez problema. Pravzaprav vsakih 5 km tečem v zelo podobnem tempu, okoli 21 minut na kilometer. Na polovici seveda precej izboljšam osebni rekord na 21km (1:27:56) in že začnem računati kako hitro bom dokončal maraton.

In to je bila napaka. Namenoma rahlo upočasnim, saj letos nisem imel dovolj dolgih tekov (po maratonu aprila samo dva daljša od 20km, od tega enega že maja), ker nočem tvegati kakega krča. Ki ga na srečo še nikdar nisem doživel pri teku. Tudi ko pretečem 30k v času 2:06 si mislim, da pod tri ure bom prišel brez problema, saj imam še 54 minut. Kar sploh ni tako hud tempo za 12km. Srčni utrip je še naprej kontroliran. Kljub temu da telo bi še, pa glava tokrat ni na mestu, in stalno samo razmišljam koliko je do konca (kar je napaka) in za koliko minut bom pod 3 urami. Po km 30 se mi tako povprečni časi na km že dvignejo nad 4:20 na km, najpočasnejši pa je km36, ki je “trajal” kar 4m30s. Ko preživim psihično krizo imam dejansko do konca samo še par kilometrov, ko ugotovim, da bo čas fantastičen. 100% fajn pod trema urama, in motivacija mi pade, želim samo še priti do konca. Vidim do konca oznako 2 in si mislim, wau. To sem še hitrejši kot sem prvotno mislil. Žal pa je bila oznaka 2 milji (3,6 km) in ne 2 km. Kar ugotovim prepozno, saj 40 in 41 km pretečem res ležerno, v času 4:29 na minuto. Šele ko ugotovim, da sem se zmotil v računanju pospešim :-( zadnji kilometer tako precej pospešim (in tam me ubije zadnji vzpon), kljub temu pa je čas fajn pod 4 minute na kilometer. Žal pa sem to ugotovil prepozno, tako da sem zgrešil mejo treh ur le za 5 sekund.

Na koncu v cilju s časom 3h00m05s. Malo nezadovoljen, malo ožuljen, ampak nič prehudega zmatran, čutim pa noge, saj se pozna pomanjkanje kilometrine. Ampak sedaj, ko gledam nazaj, vidim da sem vseeno tekel zelo dobro in da sem sposoben iti fajn pod 3 urami. Samo malo manj moram računati. Ker enkrat se ti ura ustavi na pravi, drugič na napačni strani želja. Izboljšati osebni rezultat za več kot 10 minut tudi ni slabo.

Uradna statistika:
uvrstitev: skupno 897 spol 809 kategorija 113
neto čas: 03H 00’05”

po odsekih:
5 km 00:20:40
10 km 00:41:23
15 km 01:02:13
21,1 km 01:27:56
25 km 01:44:33
30 km 02:06:10
35 km 02:28:15
40 km 02:50:26
čas na kilometer: 00:04:15

Garmin mi je tokrat pokazal, da sem pretekel 42,24km, z višinsko razliko 30 metrov in povprečnim srčnim utripom 164 bpm. Najvišji utrip je bil ravno v zadnjem kilometru (179 bpm), ko sem poskušal popraviti kar sem v zadnjih kilometrih pokvaril.

Categories: šport, tek, ZDA Tags: