Archive

Archive for the ‘sport’ Category

Great Wall Marathon

May 23rd, 2017 Comments off


Pyongyang Marathon 2017

April 20th, 2017 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

Maraton v Severni Koreji? Zakaj pa ne… že sama država je zanimiva, maraton tja pa še bolj. Sploh če veš, da je za tujce odprt šele zadnje 3-4 leta.

Za prijavo na maraton ni potrebna nobena loterija. Prijava je za leto 2017 znašala 100 EUR za maraton, nekoliko manj za polmaraton ali 10km. Problem je drugje – v Severno Korejo brez agencije ni mogoče vstopiti. Uradna agencija za leto 2017, ki je poskrbela za vso logistiko maratona, je bila Koryo Tours. To ni severnokorejska agencija, ampak je agencija s sedežem v Pekingu, vodita pa jo novozelandec in anglež. V Severno Korejo je mogoče tudi preko alternativnih, pogosto cenejših agencij, kot sta Uri tours ali Young Pioneers. V letu 2017 pa je pot tja na maraton organizirala tudi slovenska agencija Shappa (v sodelovanju z Young Pioneers). Pri tem je treba izpostaviti, da vse maraton prijave (neglede preko katere agencije se potuje tja) ureja Koryo Tours. Razlik v programih med agencijami ni velikih, so pa razlike v prevozih, prenočiščih in podobno. Tisti, ki smo šli tja preko Koryo Tours smo dobili npr. spominske tekaške majice in medalje. Kar pa drugi niso, niti zmagovalec amaterskega maratona, Aleš iz Slovenije. Če bi osebno šel še enkrat, bi v vsakem primeru izbral še enkrat Koryo Tours, kjer je bila organizacija odlična. Dan prej smo še celo imeli predogled proge z avtobusom – trasa niti ni izgledala napačno, zaskrbljujoča sta bila samo dva klančka na začetku in na koncu maratona. Vmes pa relativno ravno. Veliko negodovanja pa je povzročila poteza severnokorejskega organizatorja – spremenili so zgornjo mejo za maratonce, ki je bila spremenjena in je sedaj znašala štiri ure (prej pet). Številni tekači so bili nezadovoljni, saj je to pomembna informacija. So se pa organizatorji kar strogo držali te meje, saj so kmalu po štirih urah (torej okoli 12:30) zaprli vrata in na stadion kot tekač ni bilo več mogoče, niti ni bilo možno teči “zmagovalnega” kroga po stadionu…

Start maratona je bil ob 8:20 iz stadiona Kim il Sunga, kjer je bila zbrana 50.000 glava množica “navijačev”. Ja, občutek je bil fenomenalen ob prihodu na stadion, tudi bobnenje ob častnem krogu. No, še največji problem so bili WCji – predvsem pomanjkanje le teh. In kmalu je bil start. Amaterji smo bili razvrščeni ob vseh “profesionalcih”. Na startu stojim ob Alešu, ki mi takoj ob poku startne pištole pobegne – par krat ga še v prvem kilometru vidim še v hrbet, in to je to.

1-5km: Start je bil hiter. Po 500m vidim, da imam mnogo prehiter tempo in namerno upočasnim. Pa še krajši klanček se začenja. Takoj me začenjajo prehitevati severnokorejski “profesionalci”, ki so dobro naoljena mašina. Kljub relativno razgibani progi pridem v lep ritem, hkrati ujamem skupinico tujcev s podobnim tempom. Korejci so itak vsi prehitri na začetku. Po približno 3-4km mimo nas prihrumi drugi val severnih korejcev, tistih, ki so startali 10 minut za nami na 10 in 21km razdalji. Njihova hitrost je neverjetna. Ampak mi lepo ostanemo v svojem tempu.

6-10km: Po 7-8km so se klančki končali, proga je sedaj čisto ravna. Še ovinkov je bolj malo. Tečemo mimo glavnih znamenitosti Pyongyanga, tako da ni dolgcajt. Tudi na trgu Kim Il Sunga je bilo zbranih ogromno ljudi, a ti nisi bili tam zaradi nas. Tam so vadili za proslavo ob obletnici rojstnega dneva Kim Il Sunga, kar naj bi se zgodilo en teden kasneje. Kljub temu je bilo navijanja veliko. Počutil sem se odlično.

11-15km: Počutje še naprej fenomenalno. Šli smo iz ožjega dela mesta in sedaj tečemo ob reki. Tečem skupaj z Avstralcem. Ne prehitro, ne prepočasi. Stalno čvekava tako da hitro mine.

16-20km: Ruralni del, izven Pyongyanga – tečemo po avtocesti proti jugu. Počasi čutim toploto (ni tako hladno kot dan prej), ampak se še vedno počutim zelo dobro. Na 20km srečam Aleša, ki kot vodili teče v nasprotno smer. Prav smešno je gledati nekoga, ki ima preko 185cm kako je dve glavi višji od severnokorejskih tekačev. Ni pa več proga ravna, saj se stalno rahlo vzpenja.

21-25km: Obrnem z dobrim časom na polovici maratona – 1:30.57. Pravzaprav v skladu s tempom in pričakovanji. Kljub temu šok na obratu – sedaj vidim zakaj je šlo tako hitro in enostavno. Piha namreč močan proti veter. In sedaj razumem Aleša zakaj se je pritoževal nad Severnokorejci, saj težko izkoriščaš zavetrje za nekomu, ki je od tebe dve glavi nižji (in kot je kasneje povedal – Severnokorejci so se mu umikali in niso želeli da teče za njimi). Tempo takoj močno pade, ne morem pospešiti niti ko se cesta začne spuščati. Okoli kilometra 24-25 začnem prvič čutiti noge.

26-30km: Tempo še naprej pada, svežina, ki je bila prej je šla. S precej napora držim tempo okoli 4min45s na kilometer. Tale veter me rahlo zafrkava, ampak je za vse enako – v tem času sploh ne vem če me je kdo prehitel.

31-35km: Tempo je sedaj samo še okoli 5 minut na kilometer. Sem mislil, da bo kaj lažje ko bomo zapustili obrežje reke – pa ni bilo. Vzporedna ulica, kjer je tudi trg Kim il Sunga je zelo dolga in preveč ravna – veter zelo vleče. Sedaj pa precej čutim noge, pravzaprav toliko, da imam občutek da bom dobil krče. Drugi problem pa so postaje z vodo. Ko smo šli proti obratu je bilo postaj dovolj, sedaj pa jih je bilo nekaj že zaprtih. Zadnjo vodo tako uspem dobiti okoli km 33, ko pojem tudi zadnji gel.

36-40km: Dirka se tukaj šele začenja. Klančki, utrujene noge, vročina. Tempo močno pade, več ali manj samo skrbim da bom v enem kosu prišel do cilja. Dehidriram, saj po kilometru 33 ni več nobene postaje z vodo – tista, ki je bila prej na kilometru 37, je sedaj že zaprta… Ufa… Me pa držijo pokonci ljudje, ki navijajo – da ne govorim o tem, da moram stalno tekati z iztegnjeno roko – toliko high5 nisem dal še nikoli. Pa niso to samo otroci, so tudi babice 🙂

41km-cilj: Na kilometru 41 pritečem na vrh hribčka in ponovno zagledam slavolok zmage. Torej do cilja ni več daleč. Poskušam pospešiti pa ne gre, noge ne držijo. Ostane samo še 400m po stadionu, polnem ljudi. Na mojo razočaranje noben ne reče nič, in bi slišal pasti iglo na tla. Vendar se ne dam, ker ne bom velikokrat tekel pred tako polnim stadionom. Z malo spodbude se zbudi tudi severnokorejska množica navijačev in vzdušje je prav fajno. Priznam pa, da skozi cilj pritečem izčrpan, dehidriran.

Epilog: Ciljno črto prečkam kot 20. uvrščeni na maratonu s časom 3h19m33s. Rahlo razočaran, saj sem zaostal za vsemi pričakovanji (ja, v najslabšem primeru je bil B cilj 3h15m). Zmanjkalo energije in moči v nogah. Čisto dehidriran na cilju, kjer skoraj v enem kosu spijem pollitrski Gatorade, ki sem ga prinesel iz Pekinga. Ampak vredu. Trasa ni lahka, protiveter v drugem delu je bil res močan. To kaže tudi dejstvo, da sem prvi del pretekel v malo več kot uri in pol, za drugi del pa sem potreboval skoraj 20 minut več. Ne pomnim kdaj sem zadnjič (tudi na treningu) pretekel tako počasi 21km 😉 K slabšemu rezultatu je tudi pripomogel trening. Zaradi onesnaženja v Pekingu sem več kot polovico kilometrov pretekel v telovadnici, na tekalni stezi. Kjer pa očitno nisem dovolj dvignil naklona, saj sem imel na pozimi nekaj problemov z bolečo ahilovo tetivo – vem sedaj za prihodnjič. Ker je tek na tekalni stezi tako lažji in blag na noge kot tek zunaj, noge tudi niso bile dovolj “pripravljene” na tako dolg tek. Zato sem imel po koncu maratona velik muskelfiber, pravzaprav so bila meča izredno boleča. Če sem običajno na “nogah” na lažjem joggingu že par dni po maratonu, pa sem se sedaj po 5-6 dneh komaj premikal, saj je bil tek še nemogoč.

Izkušnja maratona je bila zanimiva. Množica na startu in cilju, vmes pa relativno malo ljudi. Ok, po mestu je bilo ljudi ob progi kar nekaj, ne da se pa to primerjati s praktično nobenim maratonom, ki sem ga tekel do sedaj (Radenci pridejo blizu). Izven mesta si sam na tisti “vroči” avtocesti. Postajališč z vodo je bilo na začetku kar nekaj, potem pa s kilometri vedno manj. Še najbolj problematično je bilo to, da je bilo zadnje postajališče na 37km zaprto, ko smo tekli mimo. Pravzaprav je bilo zaprto že ko je približno 25-30 minut prej tekel mimo Aleš. Med maratonom je bila precej lažja tudi komunikacija z domačini – nekateri so navijali, drugi pozdravljali, tretji ponavljali kake angleške besede. Običajno na ulici v Severni Koreji nisi videl nič takega, saj so se vsi domačini izogibali komunikaciji s tujci. Celotni nadzor je bil v času maratona milejši. Vse skupaj pa je vseeno delovalo surrealistično. In nekako se nisem mogel otresti čudnega občutka – so ti ljudje na ulici na ulici (in stadionu) zato ker jim je tako zapovedano ali ker so prišli prostovoljno?

To swim or not to swim

November 18th, 2016 Comments off

DCIM121GOPRO

Swimming in Sino-Japanese swimming pool


To do indoor sports in Beijing can be a costly affair. Swimming is especially expensive, even though there are several swimming pools around. Swimming is popular here (though people prefer water slides and similar), but this is not Paris, where one entry usually costs 3 EUR, or Slovenia, where i payed between 4 and 5 EUR. Here one entry tickets cost minimum 10-15 EUR. Of course this depends on district and complex where you live. Some complexes have swimming pools included, mine has not. I live in the Kempinski area, so i was looking only for swimming pools in the near proximity.

Some pools in Beijing (looking at the Cube) also demand an ID, or basically a license that you passed swimming test. Usually that costs another RMB 50-100, but it is one time only expense. The pools i will describe don’t need that.

In general its relatively difficult to find Olympic size swimming pools (50m). Most hotels and accommodation have only 25m sized pools, some hotels even don’t have that size. Upon finding out the price i immediately deleted hotels from my list – Kempinski, Westin – much too expensive.

For me the best alternatives in the last year and half have been:
– Sino-Japanese Youth Center, swimming pool (21st century hotel swimming pool), 40 Liangmaqiao Lu, 亮马桥路40号.
The only Olympic sized (50m) swimming pool in my vicinity. Relatively modern and well maintained. It was an Olympics training center and some say that it boasts some of the best facilities in the city. Included is also fitness with views of the pool. People come here to swim laps and thats good. And usually it was not extremely crowded. One time entry is expensive – RMB 98 (EUR 13.5), year pass is RMB 4100 RMB (EUR 561). Another option is to buy 20 entrances (can be shared among more people) – 20 entrances for RMB 1500. Its open between 10 am and 9 pm. Communication in English is minimal.

– Tera Wellness, No. 19, Dongfang Rd. East (v DRC)
Wellness club has only a 25m swimming pool, but fitness is included, so are several activities. One cannot buy only access to swimming pool. There is no one time entry ticket, one year membership (i suspect for laowai – foreigners) costs whopping RMB 9900 (EUR 1355!!!!). I suspect they have different pricing for Chinese, but at least one can negotiate the entry (and reduced it even to 50% of first quote) – if you are going here, negotiate it! Everything is on higher level in the club, everything that you need is to bring a swimming trunks and that’s it. There is a towel in the locker, slippers are provided (i prefer to use my own). Some English is spoken (a coach or two speak English, of course, to negotiate the price for you, they will call somebody with some English knowledge). Its open between 7am and 10pm.

At first i was swimming in the first, larger swimming pool. However, as ism now permanently in Beijing i decided to splash out for a nearer Tera Wellness (and price difference i paid was quite small for a full year),

Categories: 2015-2017 China, China, Swim, sport Tags:

21. (Haloween) Ljubljana marathon

October 30th, 2016 Comments off

foto-maraton4

Its time for marathon number 12. This year i took off from competitive racing, and this was my first and last marathon of this year. One reason was the fact that i had other things in life to do, other was a slight achilles tendinitis injury. Gladly joined my team and ran in the costume. And it was a proper Halloween costume, as this year marathon coincided with Halloween.

As the rest of team went to run only a half-marathon, i prolonged my run for another 21 km. I ran with them quite slowly first 6-7km and then accelerated a bit. At the end it resulted in my slowest marathon yet (3:40.40), but time was not a priority. I had a blast of a time (and suffered just a bit during the last 5-6 km due to lack of kilometers run in the last months and warm costume). But it was fun nevertheless. Actually, only not fun moment came afterwards when i had to remove all the mask. It just didn’t go off 😉

foto-maraton1

Video… (made by Gregor)

Categories: Slovenia, sport, Run Tags:

(Slovenščina) Statistika za leto 2015

December 31st, 2015 Comments off

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.

IMG_4544Po fiasku z zdravjem v lanskem minulem letu letos nisem imel nobenega velikega triatlonskega cilja. Pravzaprav, glavni cilj je bil, da okrevam in naokoli hodim z relativno dobro kondicijo. Temu primerni so bili tudi načrti. Poleg ponovitve Berlinskega maratona, medtem ko je bil maratonski tek pod tri ure samo tiha želja.

Za spomladi nisem načrtoval nobenega večjega teka. Tudi sama kilometrina je bila majhna, in edina “tekma” je bil tek trojk z Gregom in Adijem, kjer pa je bil glavni cilj druženje in čas. Triatlonsko sem nekako štrajkal, saj mi ni bilo za plavat, zato sem do polovice leta šel samo še na eno tekaško tekmo – tradicionalno nočno 10ko. Kjer sem bil glede na kilometrino in odsotnostjo hitrih tekov čisto zadovoljen s časom 41 minut. Sem se pa nekje v juliju tudi malo bolj resno začel pripravljat na Berlinski maraton. V okviru teh priprav je bil mali blejski maraton, ki je bil roko na srce bolj počasen. Zmatrala me je vročina in čas ni bil nekaj posebnega. Pravzaprav je bil precej počasnejši kot pa je bil moj načrt za Berlin.

Berlinski maraton je prišel prehitro. Manjkal mi je še kak mesec priprav, vseeno sem imel dva cilja. A je bil tek pod tremi urami, B pa norma za bostonski maraton v letu 2017. A cilj je bil tokrat nedosegljiv, saj mi glava ni dala da bi hitro tekel, B pa je bil uresničen. In še nisem končal z maratoni. Skupaj z vitezi dobrega teka sem oktobra tekel našemljen še en maraton v Ljubljani.

V letu 2015 sem tako naštel 280 športnih aktivnosti, kar je manj kot v preteklih dveh letih. Pretekel sem sicer 1706km, kar je sploh največ doslej v enem letu (no itak moja zgodovina tekanja ni tako dolga). Prekolesaril (samo 1754km) in preplaval (87km) pa sem najmanj v zadnjih treh letih.

Categories: sport Tags: