Archive

Archive for the ‘šport’ Category

Plavati ali ne?

november 18th, 2016 Comments off

DCIM121GOPRO

Plavanje v Sino-Japanese Youth centre bazenu


Rekreacija je drag špas v Pekingu. Tudi plavanje, kljub temu da je na voljo obilica bazenov. To ni Pariz, kjer je bila enkratna vstopnica 3 EUR (še v meni domačih Radovljici in Kranju je več), treba je računati vsaj 10-15 EUR za enkratno vstopnico. Seveda je zelo odvisno od lokacije in tudi okolja, kjer se živi. Nekateri kompleksi imajo vključene fintese in bazene že v najemnino, v drugih je treba nekaj minimalno doplačati.

Zanimivo je tudi to, da nekateri bazeni zahtevajo potrdilo o znanju plavanja 🙂

Žal pa živim v kompleksu, kjer tega ni in je treba hoditi ven. Načeloma je v bližini samo en 50m bazen, fitnesi z bazeni in hoteli pa imajo maksimalno 25m bazene. Takoj sem se odrekel bazenom v hotelih, ki so nenormalno dragi (Kempinski, Westin), naboljši alternativi pa sta:

– Sino-Japanese Youth Center, swimming pool (21st century hotel swimming pool), 40 Liangmaqiao Lu, 亮马桥路40号.
To je edini 50m bazen, ki ga poznam v moji bližini in je modern in lepo vzdrževan. Vedno ko sem bil tam ni bilo veliko ljudi, pa tudi nekaj ljudi ni problem pri 50m bazenu. Tuši so skupni, vključena je tudi savna. V času olimpijskih iger je bil to trening center za plavanje, zraven je tudi fitness (nad bazenom – odprt pogled na bazen). Zato je to bazen kamor ljudje pridejo predvsem resno plavat in se ne namakat, ko je pogosto drugje v Pekingu) Enkratni vstop je 98 RMB (13,5 EUR), letna članarina pa je 4100 RMB (561 EUR). Da se kupiti tudi več kart, npr. 20 vstopov stane 1500 RMB, itd. Odprt je med 10 in 21 uro. Znanje angleščine je minimalno, oz. ga skoraj ni.
– Tera Wellness, No. 19, Dongfang Rd. East (v DRC)
Vstopnina je pravzaprav članarina za fitness, bazen in različne aktivnosti. Načeloma je to fajn, glavni problem je v temu, da nimajo enkratnih vstopnin (pa tudi če bi jih imeli bi bile verjetno zelo drage) – letna članarina stane po “ceniku” (predvidevam, da za laowaije – tujce) – kar 9900 rmb. (1355 EUR!!!!!!). Seveda se da pogajati in ustrezno znižati ceno – tudi za skoraj 50%, predvidevam, da je za kitajce (ki so v povprečju verjetno bolj premožni kot tujci, ki obiskujejo ta fitness) nižja. Bazen je 25m, zraven je tudi otroški bazen. Je čist, zraven je tudi savna. Zanimivo je tudi, da te v omarici čaka čista brisača in natikači. Fitness je kar OK, vsaj pri elektronskih naprav se je treba malo loviti s kitajščino. Nekateri trenerji še celo govorijo angleško, ampak ok… vedno se najde nekdo vsaj z osnovnim znanjem. Odprt je med 7 in 22 uro.

Odločil sem se za slednjo varianto, ker mi je bližje, je bolj urejen in se je dalo zdilati za ceno.

21. (Haloween) Ljubljanski maraton

oktober 30th, 2016 Comments off

foto-maraton4
Čas je za 12. maraton. Letos sem se bolj slabo udeleževal tekmovanj – Kraški polmaraton, Nočna10ka in to je bilo to. Pa dva superšprint triatlona. In prav fajn se počutim zato. Mogoče bi moral za zaključek sezone resno odteči en tek, pa mi nekako se ne da. Eno je to, da sem zaradi rahle poškodbe ahilove tetive (malo me boli, ampak ni tako zelo hudo) v zadnjih mesecih malo več počival kot tekel. Zato sem raje šel spet z vitezi, in to našemljeni. In čas je za noč čarovnic, zato je bil kostum temu primeren.

Štartali nismo prehitro in so-kostkoti sem tekel nekje do 6-7 km. Potem sem tako kot lani tekel naprej v svojem, rahlo višjem tempu. Se je pa poznalo, da sem imel v zadnjih mesecih precej manj kilometrov v nogah, saj po cirka 23-24km čisto zmernega tempa (okoli 4:40) kar odrezalo in na 30km nisem mogel bistveno hitreje od 4:55… In ponovno od km 35-36 se mi je do konca vleklo in sem samo čakal da končam 🙂

Čas je… hmmm… mogoče najpočasnejši dosedaj? Ampak OK. 3:40.40. Nekateri bi naredili marsikaj za tak čas, jest sem bil pa čisto zadovoljen. Sposoben (brez kostuma) bistveno hitreje, ampak le zakaj. Sej tek je le zabava, mar ne? No, najmanj zabaven trenutek je bil po maratonu, ko barva sploh ni šla dol… 🙂
foto-maraton1

Še video… (nisem snemal jaz – se pa kmalu po prehodu štartne linije moja nerodnost in “pade

Categories: Slovenija, šport, tek Tags:

Statistika za leto 2015

december 31st, 2015 Comments off

IMG_4544Po fiasku z zdravjem v lanskem minulem letu letos nisem imel nobenega velikega triatlonskega cilja. Pravzaprav, glavni cilj je bil, da okrevam in naokoli hodim z relativno dobro kondicijo. Temu primerni so bili tudi načrti. Poleg ponovitve Berlinskega maratona, medtem ko je bil maratonski tek pod tri ure samo tiha želja.

Za spomladi nisem načrtoval nobenega večjega teka. Tudi sama kilometrina je bila majhna, in edina “tekma” je bil tek trojk z Gregom in Adijem, kjer pa je bil glavni cilj druženje in čas. Triatlonsko sem nekako štrajkal, saj mi ni bilo za plavat, zato sem do polovice leta šel samo še na eno tekaško tekmo – tradicionalno nočno 10ko. Kjer sem bil glede na kilometrino in odsotnostjo hitrih tekov čisto zadovoljen s časom 41 minut. Sem se pa nekje v juliju tudi malo bolj resno začel pripravljat na Berlinski maraton. V okviru teh priprav je bil mali blejski maraton, ki je bil roko na srce bolj počasen. Zmatrala me je vročina in čas ni bil nekaj posebnega. Pravzaprav je bil precej počasnejši kot pa je bil moj načrt za Berlin.

Berlinski maraton je prišel prehitro. Manjkal mi je še kak mesec priprav, vseeno sem imel dva cilja. A je bil tek pod tremi urami, B pa norma za bostonski maraton v letu 2017. A cilj je bil tokrat nedosegljiv, saj mi glava ni dala da bi hitro tekel, B pa je bil uresničen. In še nisem končal z maratoni. Skupaj z vitezi dobrega teka sem oktobra tekel našemljen še en maraton v Ljubljani.

V letu 2015 sem tako naštel 280 športnih aktivnosti, kar je manj kot v preteklih dveh letih. Pretekel sem sicer 1706km, kar je sploh največ doslej v enem letu (no itak moja zgodovina tekanja ni tako dolga). Prekolesaril (samo 1754km) in preplaval (87km) pa sem najmanj v zadnjih treh letih.

Categories: šport Tags:

20. Ljubljanski maraton

oktober 25th, 2015 Comments off

mara1Po Berlinu sem bil rahlo razočaran. In sem kao želel popraviti rezultat v Ljubljani. Ampak kaj ko sem že pred časom rekel, da bom tokrat našemljen tekel. Nič ni bilo z rezultatom, bil je pa lep sproščen in zabaven tek 🙂

Z vitezi smo se letos našemili v minjone. Z modrimi hlačami, kapo, očali in banano v rokah.

Štartamo čisto zadaj, tam nekje na tivolski cesti.
1-5 km… počasen tek, veliko časa porabimo za fotkanje po takih in drugačnih placih. Za teh 5km porabimo cirka 30 minut.

6-10km… za Bežigradom naredimo še par skupinskih fotk, včasih pozabimo teči in kar hodimo… in do tam že pojem obe banani 🙂 Po zadnjem postanku smo šli tako počasi, da nas je prehitel tudi tekač za tempo maratona 4:15, ki je štartal za nami. Na osmem kilometru se odločim, da imam dovolj počasnega teka in grem naprej. Pravzaprav nameravam iti cel maraton, in če bi z drugimi minjoni tekal naprej bi za cel maraton rabil kar precej časa. Takoj pospešim tempo na nekje 4:40 min na km, kaj hudo več je v tej grozni gužvi nemogoče. Že tako grem stalno levo in desno.

11-15… še naprej porabljam precej energije za vijuganje – obleka zaenkrat ne moti. Najdem pa dovolj energije za pogovor z vsakim in fotkanje. Pri mercatorju ujamem zajčka za 4h 🙂

16-20… počutim se še naprej odlično, tempo sicer precej variira, ker je veliko stop&go. Treba se je pač ustaviti za fotografiranje 😉

21-25… polovičko pretečem v 1h50m, kar je solidno glede na to, da sem prvih 6-7 km pretekel res počasi… Je pa sedaj precej manj ljudi ob progi in na progi, tako da je tek samoten. Se pa zabavam s spodbujanjem drugih.

26-30… smo na Rudniku, tempo je še vedno ok, ujamem tudi zajčka za 3h45m 🙂

31-35… ah, na km 31 pa se začne. Najprej vzpon pod Golovec (ni hudo), vse bolj pa začenjam čutiti posledice obleke. Tekanje v dolgih delavskih hlačah ni najbolj enostavno. So težke in so se tudi že počasi napile švica.

36-40… žal upočasnim tempo, tam na 35-36km kar precej. Obleka že pošteno moti in ni več zabavno. Ampak še vedno predvsem prehitevam druge tekače, le malo kdo me prehiti. Ampak se vleče. In samo čakam da vidim oznako 2km…

40-42… v centru spet več ljudi, in najdem energijo za tek pod 5 min na km

Cilj. V maski kot minion. Glede na to, kako počasi je šlo v prvih kilometrih sem na koncu zelo zadovoljen. 3h36m49s. OK, drugi najpočasnejši maraton doslej, pa vendar ga tokrat res nisem vzel zares. Tiha želja je sicer bila da grem pod 3 ure in 30 minut, samo bi moral celotni tek vzeti bolj zares, se manj ustavljati, sploh pa ne tako počasi tekati na začetku. Ampak na koncu čutim precej posledic težke obleke… Moji minijonski partnerji medtem že kako uro pijejo pivo in se čudijo kje sem 🙂


(foto Igor Zonik)

Categories: foto, šport, tek Tags:

Berlinski maraton 2015 – poročilo

oktober 1st, 2015 Comments off

foto2Ko sem pred dvema letoma tekel v Chicagu maraton le nekaj sekund nad tremi urami sem si takoj tam rekel – naslednje leto grem še hitreje v Berlinu… ker to je najhitrejša proga na svetu in ta proga že nekaj let drži svetovni rekord. Na žalost se je evforija hitro razblinila, saj sem na poti domov iz Chicaga ugotovil, da sem rok za vpis v žrebanje zgrešil za pičlo uro… No, pač je Berlin počakal še eno let.

Vmes so bili drugi načrti ter številni vzponi in padci. Po eni strani je vredu, da sem tisti oktobrski dan zgrešil rok za prijavo, saj sem zaradi zahtevne bolezni najprej moral odpovedati ironmana v Celovcu, in enako bi se sigurno zgodilo tri mesece kasneje z berlinskim maratonom. Zato sem se pa prijavil za leto 2016, in bil tudi uspešen na žrebu 🙂

Za pot v Berlin sem tokrat izbral kar opcijo s ŠD Maratonc (kjer vsako leto peljejo avtobus maratoncev postavljat rekorde v Berlin), ampak pa kot strela z jasnega udari novica, da bo Adria začela leteti v Berlin. Super. In že takoj kupim karto (za 139 EUR) in rezerviram hotel. Kar bo pa bo.

Resneje tekat sem začel šele pozno jeseni 2014. Opazil sem, da mi je bolezen, predvsem pa odsotnost od fizične aktivnosti in teka vzela kar nekaj moči. Zato sem začel pozno jeseni s kilometrino okoli 100km na mesec. Ni veliko, nekaj pa je. Ampak kakorkoli sem hotel, ni šlo hitro. Pavza je bila očitno predolga in treba je bilo začeti praktično znova. Šele nekje marca-aprila letos sem prvič malo povečal kilometrino nad 120-130km, tudi redna tekma trojk v Ljubljani je bila bolj druženje kot pa resno hiter tek. Opazil sem, da sem pridobil nazaj nekaj vzdržljivosti, manjka mi pa hitrosti. To se je opazilo še posebno na Nočni 10ki na Bledu, kjer sem traso v mukah pretekel v dobrih 41 minutah. Prepočasi. Nekaj takega bi moral biti zdržati 4x zapored. Težka bo. Poleti sem povečal kilometrino in začel s treningi hitrosti. Prepočasi pa vendar, in kar prehitro je prišel čas odhoda v Berlin.

Postavil sem si dva cilja – A cilj je bil tek pod tremi urami. Težak, vseeno pa dosegljiv če bi se vse zvezde poravnale, bi bilo čez dan hladno in če bi se dobro počutil. B cilj je bil hitreje od kvalifikacijske norme za Bostonski maraton – torej par minut pod 3h15m, najraje pod 3h10m.

Na dan tekme sem se počutil čisto dobro. Mogoče sem imel malo utrujene noge, ker sem prejšni dan po Berlinu (menda, če tako pravi moj dragi telefon že mora biti res) naredil kar 18km. Imam svojo jutranjo rutino in vse je bilo fajn. Dan je bil sončen (prekrasen, brez oblačka), temperature pa tudi zjutraj kar hladne – le malo čez 10c.

Taktično sem se postavil za zajčka, ki je imel balon s tremi urami. Za pomeni, da je bil oddaljen samo kakih 15 metrov in 500 oseb. In štart.
1-5km
Gužva na začetku, ampak se da čisto solidno tekat. Je pa treba parkrat spremeniti tempo, da prehitim počasne. Vseeno pridem v lep tempo, tam okoli 4:10 minute na km in po moji uri pretečem teh prvih 5 km okoli 21 minut. Ravno prav za ogrevanje, ne prehitro, ne prepočasi. Srčni utrip naraste na delovno hitrost, torej okoli 163 utripov na minuto. Glavni problem pa vidim v tem, da mi takoj uide zajček z balonom, in ne uspe mi zmanjšati razlike (če je bila na začetku 10 metrov, je potem na koncu teh 5km okoli 30 metrov – in ogromno ljudi vmes).
6-10km
Zgodi se nekaj kar se mi doslej še ni zgodilo. Začenjam razmišljat koliko imam še do konca, kar ni dober znak, vsaj ne tako hitro v dirki. Tempo vzdržujem podoben kot v prvih 5km, a zajček se še kar oddaljuje. Malo pred oznako 10km pojem prvi gel. 10km pretečem po moji uri v 42 minutah (torej točno po planu), čudno pa je da mi že sedaj ura kaže 300 metrov več kot bi morala…
11-15km
Tempo podoben kot prej, zajček se še vedno oddaljuje. Kaj zaboga je to zdej? Je prehiter ali kaj? Srčni utrip pod kontrolo, in čisto v skladu s planom.
16-20km
Nadaljujem s podobnim tempom, ki je sedaj 4:11-4:12 minut na km. Zajček se še vedno oddaljuje?! Srčni utrip pod kontrolo, in čisto v skladu s planom. Malo več se zadržim le na postajah s pijačo kjer je gužva. Srčni utrip še celo pade na 160 utripom na minuto. Pojem drugi gel. In še naprej razmišljam koliko imam do konca.
21-25km
Ura mi na 21,1km pokaže 1:28:40. Super. Točno po planu. Problem je v tem, da je do uradne oznake polmaratona še 600 metrov. Na uradnem polmaratonu ura pokaže 1:30:40. Ufa. Not good. Očitno mi je ura zatajila, ker takega odstopanja mi še nikdar ni kazalo, niti nisem laufal ekstremno naokoli. Začnem preračunavat v glavi kako hitro moram tekat do konca, da dosežem cilj pa… bi rabil očitno negative split – težka bo. In v glavi se mi v 22km nekaj premakne in čisto upočasnim… za 10 sekund… pa še na stegnih me začenjajo drgnit hlače?!?! Le kaj se vse danes ne bo zgodilo?
26-30km
Muzka naokoli, meni se pa vleče. Tempo je sedaj padel na okoli 4:26 minut na kilometer jest pa samo razmišljam koliko je še do konca in kdaj bo konec. Prav tečno mi je. Srčni utrip pade na rang med 156 in 157, kar je meni precej pod “tekmovalnimi” vrtljaji. Na km 29 so na voljo geli, vzamem dva. Enega pojem takoj, kofeinskega pa si pustim za čez nekaj časa…
31-35km
Samo še razmišljam kdaj bomo pri Potsdamer platz, kjer je do konca samo še 4 km… ampak do tam je še daleč… Sedaj me že množično prehitevajo, jaz pa nimam hude volje tekati hitreje. V glavi si samo preračunavam koliko moram do konca še iti, da vsaj za silo ulovim B plan.
36-40km
Pojem še zadnji gel in si rečem. Zdej pa hitreje. Mah, glava ne da. Pospešim za 500 metrov, potem pa padem nazaj v nek lagoden, relativno počasen tempo. Srčni utrip samo okoli 155 utripov na minuto.
41-finish
Ko vidim, da mi bo uspelo priteči v cilj nekje okoli 3:10 oz. 3:11 se v zadnjih kilometrih kar vlečem. Ne da se mi, še manj imam pa volje pospešiti. Še v ciljnem šprintu se raje posvetim ogledovanju okolice kot pa šprint.

Epilog: Na koncu je bil čas 3:11:10. Moj deveti maraton sem tako končal s tretjim najhitrejšim časom. Že dolgo pa nisem bil drugo polovico tako počasen (1:40). Marsikdo bi bil s tem časom zadovoljen, sam pač nisem. Glava tokrat ni bila pri stvari, mogoče tudi zato ne ker sem pač imel manko opravljenih kilometrov. Mogoče ker… Brez veze iskati odgovore, gledam naprej… Cilj B je skoraj dosežen, vse je odvisno od tega kakšen bo cut-off naslednje leto. Imam 3m49s prostora. Letos je bil 2m25s pod 3:15 maratonu.

Categories: šport, tek Tags: